IM + Cashing Out = fizična?s.p.?d.o.o.?

Podjetja si med seboj ne zaračunavajo davka, razen v primeru poslovanja znotraj Slovenije. Torej: izvažaš ali uvažaš, vedno plačuješ/zaračunavaš račun brez davka. Je pa seveda potem v primerih uvoza samoobdavčitev.

In ja, to po navodilih računovodje.

Kar se pa tiče IM zaslužkov: izdaš račun na podjetje, ki ti je izdalo ček/karkoli in to je to. Seveda jim ga ne pošlješ, to je le za našo davčno.

//brezveze

D.J. = končno en pameten

Zgolj govorim iz izkušenj - sem tako uvažal iz EU/ZDA/itd. kot izvažal storitve v EU/ZDA/itd. In vsakič je šlo brez davka.

Okej, ker še kar naprej klamfamo kar nekam v tri dni, sem se lotil in še enkrat poiskal kako je s tem. DDV se zaračunava le za storitve, ki so opravljene v Sloveniji. Za določanje kraja opravljene storitve pa ZDDV-1 (link na UPB2) v 30.d členu pravi naslednje:

30.d člen

(opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Skupnosti)

(1) Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Skupnosti, je kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče:

a) storitve prenosa in odstopa avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;

b) storitve oglaševanja;

c) storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanja informacij;

d) obveznosti v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz tega člena;

e) bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;

f) storitve posredovanja osebja;

g) storitve dajanja premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev;

h) storitve zagotavljanja dostopa do distribucijskih sistemov za zemeljski plin in električno energijo ter prevoz ali prenos po teh sistemih in opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev;

i) storitve telekomunikacij;

j) storitve radijskega in televizijskega oddajanja;

k) elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge I a tega zakona.

(2) Kadar izvajalec storitve in naročnik komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je opravljena storitev elektronsko opravljena storitev.

Buyseech:

Pozdravljeni,

zanima me Vaše mnenje glede najbolj optimalne (najugodnejše) varjante za pretvorbo večjih količin online prihodkov v denarnico.

Zanima me 100% legalen način ( brez moralnih zgodbic ).

Torej s.p. 41% davk na dobicek .... d.o.o. 20% davek in nezmoznost "vzet denarja ven"....kot fizicna oseba ( kaksna je v tem primeru dohodnina ).

Za primer vzemimo 100k € letno. Stroškov nič.

Hvala za vaša mnenja.

Lp. Buyseech

Je to samo teoretično vprašanje in teoretični zneski? Ker ce ja, se mi za to ne ljubi zgubljat casa.

Kaksne so pa kazni za davcno utajo?

Pr utaji do 4.200 je to prekršek, nad tem postane kaznivo dejanje (podatek iz 2007). Za kazni pa ne vem - oziroma se mi ni dalo iskati.

Sem našel tole staro zelo koristno temo ampak nekaj info, pa še manjka.

Pred kratkim sem bil na na predavanju pri data rač. servisu in je tip omenil, da če hočeš izdati račun v države EU moraš biti zavezanec za DDV. Lahko si čisto taprav zavezanec ali pa atipični, ki znotraj SLO ni zavezanec za DDV, pridobi pa DDV številko in se ga znotraj EU (razen v SLO) smatra kot DDV zavezanca.

Zgoraj je Vini izpostavil, da se DDV ne obračunava za storitve oglaševanja v tujini.

No ker bi rad guglu izstavljal račune za adsense (in nisem zavezanec za DDV) me zanima kaj moram naredit.

A je res potrebno postati atipični DDV zavezanec ali gre brez?

Hvala. :)

Sem zdaj našel tole na evem portalu:

Opravljamo samo oproščeno dejavnost, od katere nimamo pravice do odbitka DDV. Ali se moramo identificirati za namene DDV, ko presežemo oziroma je verjetno, da bomo presegli 25.000 EUR obdavčljivega prometa?

Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.

https://evem.gov.si/evem/infoVprasanja.evem

1. člen ZDDV
   (obveznost prijavljanja)
   (1) Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

(2) Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV iz prejšnjega odstavka se NE nanaša na:

c) davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, mora vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in opravlja pridobitve blaga znotraj Unije, ki v skladu z a) in d) točko prvega odstavka 4. člena tega zakona niso predmet DDV, davčnemu organu prijaviti, da take pridobitve opravlja, če pogoji iz navedenega člena, ki določajo, da te transakcije niso predmet DDV, niso več izpolnjeni, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena mora vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

1. člen
   (identifikacijska številka za DDV)
   (1) Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:
   a) vsakega davčnega zavezanca, razen davčnih zavezancev iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko odbije, razen davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, za katere je, v skladu z 2. do 4. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona, plačnik DDV izključno kupec oziroma naročnik ali oseba, kateri je blago ali so storitve namenjene;
   b) vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki opravi pridobitev blaga, ki je predmet DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 3. člena tega zakona, in vsakega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki se v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona odloči, da so njegove pridobitve znotraj Unije predmet DDV;
   c) vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga znotraj Unije za namene transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, ki jih je opravil zunaj ozemlja Slovenije;
   d) vsakega davčnega zavezanca, ki v Sloveniji prejme storitve, za katere je dolžan plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona;
   e) vsakega davčnega zavezanca, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.

Čedalje manj mi je jasno. Sem pa pisal na data, da bi se dogovoril za svetovanje ampak še čakam na odgovor.