Inšpekcija na pohodu

Nadzor opravljanja dejavnosti sklepanja pogodb na daljavo preko interneta s potrošniki

Pogodbe na daljavo so pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, ki ga vodi podjetje in ki za namen sklenitve uporablja izključno enega ali več sredstev za komunikacijo na daljavo, med katere sodi tudi internet.

V preteklosti je Tržni inšpektorat RS na tem področju izvajal nadzor predvsem nad ustreznim statusom podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje na daljavo preko interneta ter podatki, ki jih morajo podjetja zagotavljati potrošnikom v svoji spletni trgovini. V okviru nadzora v letu 2009 smo preverjali tudi spoštovanje določil Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) glede pravic potrošnika do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga. Zaradi ugotovljenih številnih kršitev v zvezi s slednjim smo se odločili nadaljevati z nadzorom na način, začrtan v letu 2009. Smo pa nadzor v določenem delu dopolnili še z nadzorom spoštovanja drugih določil predpisov, ki sodijo v našo pristojnost in sicer določil Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT).

Nadzor nad opravljanjem dejavnosti sklepanja pogodb na daljavo preko interneta s potrošniki se je opravljal skozi celo leto 2010. Skupaj je bilo opravljenih 149 pregledov, v sklopu katerih so bile v skoraj vseh primerih ugotovljene manjše pomanjkljivosti glede navajanja podatkov, ki jih morajo podjetja zagotavljati potrošnikom. V večini primerov je bilo ugotovljeno, da podjetja, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, niso opisala pravice do odstopa od pogodbe skladno z določili 43.č člena ZVPot, če pa so, so roke navedli napačno, niso navedla firme in sedeža podjetja v celoti, v več primerih niso navedena tehnološka sredstva, ki omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo naročila, poleg tega pa tudi ni naveden podatek o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa.

V 20 primerih so tržni inšpektorji ugotovili nepošteno poslovno prakso (podjetja niso časovno opredelila akcij oziroma znižanj, uporabljena je bila dvojna označitev cen – spletna cena kot nižja in redna cena kot višja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da podjetja po višji, torej redni ceni, izdelka nikoli niso prodajala), v treh primerih je postopek glede uporabe poslovnih praks še v teku, v štirih primerih pa je bilo ugotovljeno, da prodajalci dejavnosti trgovine na drobno po pošti oziroma internetu nimajo ustrezno registrirane.

V primeru vseh ugotovljenih nepravilnosti so tržni inšpektorji sprejeli tudi ustrezne ukrepe.

Spletna trgovina – določila katerih predpisov mora spoštovati prodajalec, ki se odloči za prodajo potrošnikom na takšen način?

Odgovor:

Tržni inšpektorat RS nadzoruje izvajanje treh predpisov, ki jih mora podjetje, ki se odloči za prodajo preko spleta, spoštovati pri opravljanju svoje dejavnosti, in sicer:

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot),

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT),

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC).

V nadaljevanju povzemamo predvsem določila, na katera mora biti podjetje pozorno pri samem odločanju, oblikovanju in »odprtju« spletne trgovine. Za pogodbe o finančnih storitvah, ki se sklepajo na daljavo, veljajo še dodatna pravila, ki jih v tem prispevku ne bomo predstavljali.

Spletna trgovina oziroma sklepanje pogodb preko spleta sodi med t.i. pogodbe na daljavo, ki jih ZVPot ureja v posebnem poglavju in jih definira kot pogodbe o dobavi blaga in opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, vodenega s strani podjetja, in pri katerih se za sklenitev uporablja izključno eno ali več sredstev za komunikacijo na daljavo (mednje sodi tudi splet).

Izrecno pa ZVPot navaja pogodbe, za katere se določila omenjenega poglavja ne uporabljajo, in sicer so to:

pogodbe o gradnji in prodaji nepremičnin ter pogodbe o drugih pravicah na nepremičninah razen oddaje v najem;

pogodbe o časovnem zakupu nepremičnin, ki so urejene z določbami od 59. do 60.e člena ZVPot;

pogodbe o prodaji hrane, pijače ali drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga potrošniku na dom, njegovo prebivališče ali njegovo delovno mesto dobavljajo prodajalci;

pogodbe o nastanitvi, prevozu, gostinskih storitvah, dobavi hrane in pijače, obisku prireditev in storitvah za prosti čas, kjer se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost v točno določenem trenutku ali v točno določenem roku;

pogodbe, ki so sklenjene s pomočjo prodajnih avtomatov, z operaterji telekomunikacij ob uporabi javnih telefonskih govorilnic ali na javni dražbi.

Na splošno lahko zapišemo, da mora podjetje po ZVPot:

s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku (prvi odstavek 2. člena),

omogočiti, da so v spletni trgovini oziroma na spletnih straneh na voljo vsi podatki iz tretji odstavka 2. člena ter prvi in drugi odstavka 43.b člena.

Potrošniku morajo biti tako pred sklenitvijo pogodbe na voljo naslednji podatki:

firma in sedež podjetja;

bistvene lastnosti blaga ali storitve, vključno z najkrajšim rokom trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;

cena blaga ali storitve, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami;

morebitni stroške dostave;

podrobnejša ureditev plačila ter načina in roka dobave ali izpolnitve;

opis pravice do odstopa od pogodbe skladno s 43.č členom tega zakona oziroma obvestilo, če te pravice nima (v primerih iz petega odstavka 43.č člena);

stroški, povezani z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;

rok veljavnosti podatkov iz 2., 3. in 5. alineje;

točna navedba tehničnih korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe;

navedba ali bo sklenjena pogodba shranjena pri podjetju in na kakšen način bo možen dostop do nje;

navedba tehnoloških sredstev, ki omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo naročila;

jeziki, v katerih je možno skleniti pogodbo;

podatki o podjetju, vključno z elektronskim naslovom;

podatki o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa;

naziv pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost potrebuje posebno dovoljenje;

naziv poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja;

podatki o obveznosti plačila davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.

V vsakem primeru je prodajalec, razen če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali primerljivih posameznih sporočil, dolžan potrošniku takoj po prejemu naročila potrditi naročilo v elektronski obliki ter posredovati pogodbena določila v obliki, ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo.

Vse navedene podatke mora prodajalec v primernem času zagotoviti potrošniku na primernem trajnem nosilcu podatkov (pisna oblika ali zapis na trdem disku), vendar najkasneje ob dobavi blaga ali začetku opravljanja storitve, če mu ti podatki niso bili dani na takšen način že prej.

V skladu z ZEPT pa mora prodajalec prejemniku predvsem omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila. To pomeni, da mora prodajalec potrošniku po vnosu vseh podatkov potrebnih za naročilo izdelka in pred dejansko izvedbo naročila omogočiti, da vnesene podatke pregleda in popravi morebitne napake (to določilo pa se ne uporablja, če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali s primerljivimi posamičnimi sporočili).

Hkrati mora prodajalec po ZEPT navesti tudi kodekse ravnanja, h katerim je zavezan, in zagotoviti ali opisati elektronski dostop do njih. Ni nujno, da je podjetje sploh podpisnik kakšnega kodeksa. Če pa je, pa mora seveda spoštovati navedeno določilo zakona – zapisati mora kodekse, ki ga zavezujejo ter omogočiti elektronski dostop do njih oziroma navesti, na kakšen način je mogoč elektronski dostop do njih.

Za konec pa naj še zapišemo, da mora podjetje glede na svoj status imeti dejavnost ponujanja in prodaje blaga oziroma storitev na daljavo, ki jo opravlja, določeno v statutu ali družbeni pogodbi oziroma ustrezno priglašeno. V nasprotnem primeru gre za delo na črno po ZPDZC.

1qay1qay:

Spletna trgovina – določila katerih predpisov mora spoštovati prodajalec, ki se odloči za prodajo potrošnikom na takšen način?

Odgovor:

Tržni inšpektorat RS nadzoruje izvajanje treh predpisov, ki jih mora podjetje, ki se odloči za prodajo preko spleta, spoštovati pri opravljanju svoje dejavnosti, in sicer:

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot),

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT),

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC).

V nadaljevanju povzemamo predvsem določila, na katera mora biti podjetje pozorno pri samem odločanju, oblikovanju in »odprtju« spletne trgovine. Za pogodbe o finančnih storitvah, ki se sklepajo na daljavo, veljajo še dodatna pravila, ki jih v tem prispevku ne bomo predstavljali.

Spletna trgovina oziroma sklepanje pogodb preko spleta sodi med t.i. pogodbe na daljavo, ki jih ZVPot ureja v posebnem poglavju in jih definira kot pogodbe o dobavi blaga in opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, vodenega s strani podjetja, in pri katerih se za sklenitev uporablja izključno eno ali več sredstev za komunikacijo na daljavo (mednje sodi tudi splet).

Izrecno pa ZVPot navaja pogodbe, za katere se določila omenjenega poglavja ne uporabljajo, in sicer so to:

pogodbe o gradnji in prodaji nepremičnin ter pogodbe o drugih pravicah na nepremičninah razen oddaje v najem;

pogodbe o časovnem zakupu nepremičnin, ki so urejene z določbami od 59. do 60.e člena ZVPot;

pogodbe o prodaji hrane, pijače ali drugega blaga, ki je namenjeno vsakodnevni porabi in ga potrošniku na dom, njegovo prebivališče ali njegovo delovno mesto dobavljajo prodajalci;

pogodbe o nastanitvi, prevozu, gostinskih storitvah, dobavi hrane in pijače, obisku prireditev in storitvah za prosti čas, kjer se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost v točno določenem trenutku ali v točno določenem roku;

pogodbe, ki so sklenjene s pomočjo prodajnih avtomatov, z operaterji telekomunikacij ob uporabi javnih telefonskih govorilnic ali na javni dražbi.

Na splošno lahko zapišemo, da mora podjetje po ZVPot:

s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku (prvi odstavek 2. člena),

omogočiti, da so v spletni trgovini oziroma na spletnih straneh na voljo vsi podatki iz tretji odstavka 2. člena ter prvi in drugi odstavka 43.b člena.

Potrošniku morajo biti tako pred sklenitvijo pogodbe na voljo naslednji podatki:

firma in sedež podjetja;

bistvene lastnosti blaga ali storitve, vključno z najkrajšim rokom trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev;

cena blaga ali storitve, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami;

morebitni stroške dostave;

podrobnejša ureditev plačila ter načina in roka dobave ali izpolnitve;

opis pravice do odstopa od pogodbe skladno s 43.č členom tega zakona oziroma obvestilo, če te pravice nima (v primerih iz petega odstavka 43.č člena);

stroški, povezani z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje;

rok veljavnosti podatkov iz 2., 3. in 5. alineje;

točna navedba tehničnih korakov, ki vodijo do sklenitve pogodbe;

navedba ali bo sklenjena pogodba shranjena pri podjetju in na kakšen način bo možen dostop do nje;

navedba tehnoloških sredstev, ki omogočajo prepoznavanje in popravljanje napak pred oddajo naročila;

jeziki, v katerih je možno skleniti pogodbo;

podatki o podjetju, vključno z elektronskim naslovom;

podatki o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa;

naziv pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost potrebuje posebno dovoljenje;

naziv poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja;

podatki o obveznosti plačila davka na dodano vrednost in s tem povezanih predpisanih podatkov.

V vsakem primeru je prodajalec, razen če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali primerljivih posameznih sporočil, dolžan potrošniku takoj po prejemu naročila potrditi naročilo v elektronski obliki ter posredovati pogodbena določila v obliki, ki zagotavlja njihovo hranjenje in kasnejšo uporabo.

Vse navedene podatke mora prodajalec v primernem času zagotoviti potrošniku na primernem trajnem nosilcu podatkov (pisna oblika ali zapis na trdem disku), vendar najkasneje ob dobavi blaga ali začetku opravljanja storitve, če mu ti podatki niso bili dani na takšen način že prej.

V skladu z ZEPT pa mora prodajalec prejemniku predvsem omogočiti uporabo ustreznih, učinkovitih in dostopnih elektronskih sredstev, s katerimi lahko prepozna in popravi napake pri vnosu pred oddajo naročila. To pomeni, da mora prodajalec potrošniku po vnosu vseh podatkov potrebnih za naročilo izdelka in pred dejansko izvedbo naročila omogočiti, da vnesene podatke pregleda in popravi morebitne napake (to določilo pa se ne uporablja, če se pogodba sklene izključno z izmenjavo elektronske pošte ali s primerljivimi posamičnimi sporočili).

Hkrati mora prodajalec po ZEPT navesti tudi kodekse ravnanja, h katerim je zavezan, in zagotoviti ali opisati elektronski dostop do njih. Ni nujno, da je podjetje sploh podpisnik kakšnega kodeksa. Če pa je, pa mora seveda spoštovati navedeno določilo zakona – zapisati mora kodekse, ki ga zavezujejo ter omogočiti elektronski dostop do njih oziroma navesti, na kakšen način je mogoč elektronski dostop do njih.

Za konec pa naj še zapišemo, da mora podjetje glede na svoj status imeti dejavnost ponujanja in prodaje blaga oziroma storitev na daljavo, ki jo opravlja, določeno v statutu ali družbeni pogodbi oziroma ustrezno priglašeno. V nasprotnem primeru gre za delo na črno po ZPDZC.

"Pozabili" so navesti še Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP). Debilno kot je napisan, jim daje veliko (preveč) manevrskega prostora.

so ga omenili v drugem postu (letno poročilo) ... je pa zelo ohlapen tako kot praviš ...

Tole z akcijskimi cenami me je cisto presenetilo, kako to da potem recimo mimovrste tako eleganto fura akcijske cene, ceprav niso nikoli prodal artikla po ¨redni ceni¨ ? Pa poznam še kar nekaj, če ne celo preveč trgovin, ki fura ta način poslovanja.... redno ceno se spomne iz glave, nato pa dajo akcijsko, ceprav redna cena nima veze z poslovanjem, saj nikoli niso prodal niti enega artikla z dotično ceno.

Tako kot vecina stvari, ki delujejo do prvega obiska inspektorja.

če prav razumem. Ko bom sam enkrat imel spletno trgovino, bom kupil izdelek od dobavitelja za npr. 5€. Izmislil si bom ceno za katero bom po občutku in glede na trg, ga lahko še prodal. Recimo 15€. Proda bom 3 take izdelke in potem ceno znižal na 12€. Je to to? Kaj, če se izdelka nikakor ne more prodati po prvi ceni in se ga zato potem zniža in naredi akcijo?

Evo tud pri meni so se oglasili. V osmih dneh sem moral oddati sporočilo o odpravi napak. Me pa zanima, če ma kdo izkušnje a dobim po tem še kak odziv nazaj ( Razn položnce če nism usega prou naredu:))?

Blabe, lahko malce bolj natančno opišeš za vse nas, ki nas takšen prijeten obisk še čaka? ;-)

da, lepo prosim