Kreditne kartice in davčne blagajne

15 naročnikov

Pozdravljeni,

Kot je že znano, se za prejemanje plačil preko kreditnih kartic potrebuje davčna blagajna.
Zanima me pa kako je z davčnimi blagajnami, če uporabljaš posrednika med tem procesom. Če uporabljam Braintree kot posrednika za plačilo preko kreditne kartice med mano ter kupcem, je davčna blagajna vseeno obvezna? Kako to deluje?

Lp :)

Lp

marin:
Ni res, da za kreditne kartice potrebujes avtomaticno davcno blagajno. V tisti daljsi temi o blagajnah sem dal linke na dva seznama. Ce je tvoj procesor gor, je me rabis.

Marin, poglej včeraj objavljene dopolnitve vprašanja 220 in vprašanje 307. Na žalost ne drži tvoj interpretacija. FURS se je izjasnil oz. spremenil mnenje, odvisno koga vprašaš.

Vprašanje 307: Ali se plačilo s plačilno ali kreditno kartico pri spletnih prodajah preko PayMill in Braintree za namene davčnega potrjevanja računov šteje kot plačilo z gotovino? (9. 2. 2016)

V skladu z določbo 2. člena ZDavPR se kot plačilo z gotovino štejejo med drugim plačila s kreditno ali plačilno kartico ter drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Banka Slovenije je podala pojasnilo, da je »PayPal (oziroma Braintree, ki deluje v njegovem okviru), ponudnik plačilnih storitev v smislu ZPlaSS«, vendar pa pri plačilu s kreditno kartico v spletni trgovini z uporabo platforme Braintree ni izpolnjen pogoj neposrednega nakazila na račun prodajalca, saj prodajalec prejme za opravljene transakcije skupen priliv sredstev na svoj TRR račun v dogovorjenih intervalih (npr. mesečno).

Glede na navedeno se plačilo s plačilno/kreditno kartico v spletni trgovini, tudi v primeru uporabe plačilne platforme Braintree, šteje kot plačilo z gotovino in je zato podvrženo obveznosti davčnega potrjevanja računov.

Za Braintree ze vemo, da ni.
Za ta periodicen del nisem vedel.

Kar mene bega je sedajle izdaja računov. Je dovolj če izdaš enega za tisto nakazilo, ki ga dobiš od procesorja ali moraš jit v vsako kreditno transakcijo posebaj.

Kaj, a stranka pa ne dobi racuna? Tega moras potrditi :)

Procesor skrbi za vse to, isto kot Moneta recimo, ko v tvojemu imenu izda račun kupcu. Ja saj kolikor berem bo očitno treba preko vezne knjige.

Pozna mogoče kdo kakega davčnega svetovalca, ki je specializiran tudi za področje ITja, oziroma razume dinamiko poslovanja spletnih storitev preko tujih procesorjev plačil?

kopriva:
No, ja, ni ravno čisti idiotizem :) Iz Braintreeja dobiš 3234,45€ ... nikjer ne piše, od koda in kako :) To pomeni, da bi teoretično lahko naredil svoj Braintree2, ki "procesira kartice" in si nakazoval svašta-mašta.

neumno je zato ker ima Paypal ravnotako sledenje povsem transparentno. in tako prilivi iz Paypal računa imajo sled. gre se samo zato da se FURS ne znajde z ničemer kar ni "transakcijski račun". Tisto poznajo. S tistim znajo delat. Do tistega imajo celo vpogled in razumejo formo. Neki payment processorji imajo pa vsak svojo formo, svoje izpiske itd in tam birokrati odpovedo. Čeprav je sledljivost že zaradi preprečevanja pranja denarja na enakem nivoju kot z bančnim računom. A do tega še niso prišli.

Načeloma vse skupaj ni bavbav, le "overly burdensome" je ker moraš implementirat avtomatsko potrjevanje, ki je problem, če uporabljaš recimo sledenje in billing in celoten process za SaaS ki je ves custom made inhouse. Tukaj ni nekih pluginov preko eračunov in minimax, kot pri raznih cart sistemih za WP, kjer samo povežeš in je. Tukaj bo treba custom programirat povezave do naših cloud ponudnikov fakturiranja, ker povezave direktno z davčno blagajno na fursu sam definitvno ne mislim programirat.

A birokrate to ne zanima. To si oni izmislijo, ker se znajdejo le s "transakcijskimi računi", čeprav transparentnost zaradi AML zakonov v EU omogoča vso sledljivost tudi preko posrednikov plačil.

skrt:
Kar mene bega je sedajle izdaja računov. Je dovolj če izdaš enega za tisto nakazilo, ki ga dobiš od procesorja ali moraš jit v vsako kreditno transakcijo posebaj.

Nikakor ni dovolj in to sploh prav ni, saj Paypal ne plača tebi ampak ti plača kupec. Paypal ni kupec in ne plačnik.

Potrdit je treba vsako posebej.

Po odgovoru št. 307 iz http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Nadzor/Podrocja/DavcneblagajneinVKR/Vprasanjainodgovori/Vprasanjainodgovori1izdajaDavcnopotrjevanjeracunov.pdf - trenutno zadnji - je treba vsako plačilo, ki ni direktno nakazilo na transakcijski račun, obdelat preko davčne blagajne.

To še v US nimajo pa ima Uncle Sam izredno dolgo roko in palco.

Nekega ljubega dne bo pa Banka Slovenije prepoznala te plačilne sisteme kot banke (ali pa banki podobne) in bo vsa ta neumnost odveč. A kaj, ko bomo mi morali najprej vse to implementirat brez vsakršne potrebe, ker se transparentnost ne izgublja.

Nekega ljubega dne...

... bo centralna banka rekla, da je keš nelegalen in bo vse skupaj potekalo izključno online. Ker je tako menda lažje, varneje, enostavneje in bolj "transparentno"... Pa še nepridipravom bodo s tem stopili na prste, ker ne bodo mogli več šmuglit mimo bančnih sistemov in trgovat s kešem...

A veš, in pol svizec zavije čokolado... Voda na njihov mlin...

Boš videl, še malo pa bodo bitcoin in ostali cryptoti označeni kot "skoraj nelegalni", oz. označeni kot gotovina (al so mogoče že?!?) in boš moral skakat čez red-tape za normalno uporabo. Podobno kot pri zlatu, srebru in ostalih vrednih kovinah, ki niso pod kontrolo bank, kar jih itak skeli bolj kot piškav zob...

Sam ne grem v tole zdele, ker nima smisla, pa tut časa nimam... Za ene vem, da že "stackajo" konzerve fižola, sveče in vodo...

Pa hvala za ves tale info okol kartičnega poslovanja, sem zvedel par stvari...

Ko bom imel dovolj vsega bom nekega ljubega dne šel v penzijo in potem pijavkam davčno potrjeval samo še obresti 1x na leto februarja.

Kako je pa z http://www.fastspring.com/

Razlika je vbistvu v tem, da ne izdaš ti računa, ampak fastspring..ti pa potem samo provizijo pobiraš?