Odbitek pri vračilu kupnine

Pozdravljeni,

zanima me kako vi rešujete reklamacije izdelkov kjer je vrnjen izdelek z poškodovano embalažo in ni ravno primeren za nadaljno prodajo naprej (takšen kot je). Je trgovec upravičen do kakšnega odbitka in kako to izračunamo, definiramo, da bo pravno urejeno in za morebiten kdaj obisk inšpektorja.

Hvala za odgovor.

Izdelek ste dolžni zamenjati, le v primeru da je nov, torej brez vidnih znakov uporabe. Če je artikel poškodovan ga vi niste dolžni zamenjati.

Zgolj embalaža je poškodovana in vidno je, da je izdelek uporabljen. Sicer rajše si pokrijem stroške in vrnem to razliko odkupnine, kot da se spet zafrkavam z inšpektorjem, kdo ima prav - ker na koncu ima vedno kupec (na žalost) :)

odgovor tržne na vprašanje ali lahko podjetje zavrne vračilo kupnine oz. vrne manjši znesek zaradi uporabe izdelka http://prntscr.com/6eky75

Mi imamo to sistematično urejeno in tudi zapisano na strani. Strankam, ki nam vrnejo izdelek, ki ni v istem brezhibnem stanju kot smo jim izdelek poslali, odbijemo določen znesek.

Mi se sklicujemo na to, da po vračilu kupnine, mi postanemo ponovno lastnik izdelka in v primeru, da mi prejmemo poškodovani izdelek, smo upravičeni do odbitka, saj bi v tem primeru mi bili oškodovanec. Smo tudi imeli konkreten primer, ko se stranka ni strinjala in nas je prijavila, kjer nam je to našo pravico do odbitka potrdila tudi inšpektorica. Čeprav je treba priznati, da si bo tudi vsak inšpektor malo drugače zadevo interpretiral, zato je najbolje uporabljat zdrav razum in biti dosleden pri vračilih kupnin. V kolikor, se jim odbije znesek v nabavni vrednosti blaga, ne bo problema pri inšpektorjih, tudi če je na drugi strani najbolj nemogoča stranka...izkušnje. :)

Hvala za to info.

Težave nastopijo v primerih, ko potrošnik izdelek znotraj cooling-off obdobja sicer uporablja "normalno" (NE na način, ki ni nujno potreben za določanje narave, lastnosti in delovanja blaga) in ga tudi ne poškoduje, pa vendar po vračilu tako blago ni več primerno za ponovno prodajo, vsaj ne kot novo. Primeri, ki jih navajajo naše stranke, so npr. obleke (vidi se, da so bile nošene) ali pa jogiji (telo ponoči odda do 0,5 litra potu pa tudi sicer se menda vidi, da je na jogiju nekdo že ležal).

V takih primerih tudi novelirani ZVPot verjetno ne pomaga oziroma bo potrebne kar nekaj kreativnosti, da se inšpektorja (in po potrebi še sodišče) prepriča, da je vendarle šlo za "prekomerno" uporabo kupljenega proizvoda.

v enem zapisniku/razlagi je bilo pisno razloženo da prekomerna uporaba pomeni vsaka uporaba, ki odstopa od običajne možnosti preverjanja ustreznosti enakega izdelka v fizični trgovini. Mislim , da sem scan tega zapisnika oziroma razlage že objavil na forumu.

Po tej teoriji hladilnik, ko je enkrat prižgan ne moreš več vrniti (seveda če je z njim vse ok) v nasprotnem primeru pa TV aparat lahko vrneš saj je običajno mogoče v trgovini videdi prižgan TV

Malo offtopic: Zakaj pa hladilnika ne bi mogel prižgati v tgovini? Valda imajo kak podaljšek :) Zadnjič je en v Merkurju priklapljal vse sušilnike sadja in preverjal glasnost, spet drug v Mtehniki je hotel sprobat kako sesalci vlečejo :)

1qay1qay:

v enem zapisniku/razlagi je bilo pisno razloženo da prekomerna uporaba pomeni vsaka uporaba, ki odstopa od običajne možnosti preverjanja ustreznosti enakega izdelka v fizični trgovini. Mislim , da sem scan tega zapisnika oziroma razlage že objavil na forumu.

Po tej teoriji hladilnik, ko je enkrat prižgan ne moreš več vrniti (seveda če je z njim vse ok) v nasprotnem primeru pa TV aparat lahko vrneš saj je običajno mogoče v trgovini videdi prižgan TV

Da, si dal na forum in tudi na TIRS strani je ta odgovor še. Ampak je JK group že enkrat pojasnil, da je to samo interpretacija inšpektorja in inšpektor ne more dokončno interpretirati zakona. Verjetno pa se 99,9% ljudi ustavi, ko jih ustavi inspektor.

Ampak vidno nošena obleka verjetno ne more iti nazaj? Se to dejansko dogaja?