Veleprodaja in nadaljna prodaja blaga

Dobr dobavitelj načeloma skrbi tudi za maloprodajne cene. Če se trgovci med sabo zapletejo v cenovno vojno to dolgoročno pomeni slabo za celotno nišo. So ponavadi dovoljena neka minimalna odstopanja od ppc in občasne usklajene akcije, da se popuca zaloga to pa je načeloma to.

Ne vem s kaksnimi dobavitelji imate sicer vi opravka, ampak po mojih iskusnjah je edini, ki lahko skrbi za cenovno politiko proizvajalec. Dobavitelji mutijo popolnoma enako kot prodajlaci, posebej v Sloveniji, kjer kaksnega resnega lahko isces z lucjo pri belem dnevu - vsaj v nasi branzi. Dobavitelj zelo tezko pritisne prodajalca, konec koncev smo v EU in ni tezko najti drugega dobavitelja, razen v primeru kot sem rekel zgoraj - da jih za vrat drzi proizvajalec ...

Tudi jaz imam nekje v spominu, da naj bi bilo določanje mpc z zakonom prepovedano. Mogoče kdo ve kaj več?

Se strinjam s Perunom. V IT branži se skoraj nihče ne drži priporočenih mpc cen, sploh pa kake velike spletne trgovine (mpc je bolj kot ne referenčna cena in je čist odvisna od prodajalca, če se jo drži ali ne). Včasih se pa dobavitelji z maloprodajalci za kak poseben artikel dogovorijo po kateri ceni naj se prodaja končnim strankam in tega se ponavadi držijo. Velikokrat pa se zgodi, da dostikrat veleprodajalec prodaja končnim kupcem, sploh če gre za kakšno večjo cifro.

Ni vse tako enostavno in ni vse tako komplicirano:)

Situacij je veliko, vse odvisno od branže, proizvajalcev in dobaviteljev.

Iz prakse...

...je proizvajalec, ki veleprodaji do neke mere diktira mpc. Določen je možen razpon v ceni (npr ca 10%), ostale razlike so možne le ob ekstra akcijah, promocijah itd. Če trgovec krši dogovor (konkurenca ga hitro zatoži), se ga opozori in ob večkratnih kršitvah izloči iz posla (prenehanje dobave). Trg je tako dokaj urejen, kupci vedo koliko roba košta in vsak prodajalec ima enako možnost prodaje.

...je proizvajalec (tudi dobavitelj), ki se mu gre le za prodajo (komu pa ne) in ga baš boli za klanje pri trgovcih. Ima mpc cenik, ki pa je bolj samemu sebi namen. Trgovci prodajajo po mpc, z iber popusti ali z zmanjšano ceno. Kupci dobijo en kup cen z velikim razponom in dobijo občutek nategovanja. Trgovci se kregajo, uporabljajo umazane trike in na koncu se bumerang vrne proizvajalcu.

Drugače pa. Imaš lahko vertikalno omejevanje cenovne konkurence (kartelno), ki je določeno z medsebojnim dogovorom. To je lahko podkrepljeno tudi z zakonsko obvezujočo pogodbo.

@Mika, država ponavadi ob torkih to dela ;)

Kartelno dogovarjanje o MPC je prepovedano in kazni so astronomske, saj dosegajo tudi 10% letnega prometa.

Pogodba med končnim prodajalcem in proizvajalcem/distriburjem mora biti zato napisana pazljivo.

http://www.dnevnik.si/tag/kartelno%20dogovarjanje

Ja, tule sem morda narobe izraz uporabil. kartelno-proizvajalčevo bi bilo prav.

Malo dvoumno je napisano:

ALI ŽE VSAK SPORAZUM MED PODJETJI POMENI KRŠITEV?

Omejevalni sporazumi niso prepovedani, če ne vplivajo na konkurenco v določeni meri.

Prepoved omejevanja konkurence s sporazumi se ne uporablja za omejitve majhnega

pomena, to je, če skupni tržni delež ne presega:

• 10 % za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine,

• 15 % za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine,

• 10 % za ostale.

KATERE TEME SO ABSOLUTNO PREPOVEDANE?

Dovoljene izjeme se ne uporablja za sporazume, katerih cilj je:

• določanje cen;

• omejitev proizvodnje ali prodaje;

• razdelitev trga ali virov nabave;

• podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

http://www.gzs.si/pripone/29988/OPOMNIK%20-%20kartelno%20dogovarjanje%20in%20prepovedano%20omejevanje%20konkurence.pdf

Mi imamo zadeve urejene z medsebojnimi pogodbami. Dobavitelj nam da svoj cenik in običajno prodajamo po tej ceni naprej.

Predvsem ima glavno vlogo proizvajalec, ki določa "nivo" cen. Nekateri se držijo višjih cen, ker ciljajo v višji cenovni razred. Kar je po svoje fino, ker imajo tudi več lufta za višje marže/rabate.

Tudi akterji na "prostem trgu" se morajo držati nekaterih pravil, katerih namen je zaščititi predvsem potrošnika, saj bi razno kartelno dogovarjanje ali sporazumi med podjetji ustvarili monopolu podobno situacijo, kjer se cena ne bi oblikovala po formuli ponudba:povpraševanje, ampak bi jo lahko določali udeleženci takšnih dogovorov oz. sporazumov.

Pri nas to urejata Zakon o varstvu konkurence in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.

Pogodbe, sklenjene med dobaviteljem in trgovcem pa ureja Obligacijski zakonik, ki določa, da je lahko vsebina pogodbe kakršnakoli, dokler ne nasprotuje kogentnim zakonskim določbam, Ustavi in dobrim poslovnim običajem.