Stvarne napake etc (NEOBVEZUJOČE MNENJE MGRT)

1 naročnik

Ker bo (verjetno) še komu koristilo prilagam neobvezujoče mnenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o stvarni napaki in nekaj sorodnih stvareh, ki nas vse zanimajo ...... recimo da uveljavljanja garancije ne sme biti pogojeno z računom, ampak je dovolj bančni izpisek stranke ...

NEOBVEZUJOČE MNENJE - Stvarne napake

1. Kdo je pristojen za podajo ocene o sorazmernem znižanju kupnine?

Tržni inšpektorat RS lahko izda odločbo za vračilo sorazmernega dela kupnine le, če med prodajalcem in potrošnikom ni spora o napaki (ali če potrošnik priloži mnenje sodnega izvedenca ali če je napaka na drug nesporen način dokazana) in ko je na tej podlagi mogoče tudi neposredno ugotoviti znesek, ki naj bi se vrnil zaradi obstoja napake na blagu oziroma opravljeni storitvi (znesek na primer izhaja iz specifikacije računa). Če med trgovcem in potrošnikom ni sporazuma o znižanju cene in glede na naravo napake ni mogoče neposredno ugotoviti sorazmernega zneska, ki naj bi se vrnil zaradi napake, lahko po našem mnenju oceno o znesku poda le sodni izvedenec.

1. Potrošnik kupi blago z napako, na katero je bil pred nakupom opozorjen. Ali lahko uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake, ki se ne nanaša na napako, na katero je bil opozorjen? Kaj če potrošnik v takem primeru zahteva nov brezhiben izdelek (tretje alineja 37.c člena ZVPot)?

Po naše mnenju potrošnik lahko uveljavlja stvarne napake, če gre za napako, na katero ni bil opozorjen. Če postavi zahtevek za zamenjavo blaga z novim brezhibnim, mu je prodajalec dolžan blago zamenjati za blago z enakimi lastnostmi, kot jih je imel prvotni izdelek (podobno kot pri uveljavljanju stvarnih napak pri rabljenih vozilih). Če izdelka s podobnimi lastnostmi nima na voljo, pa lahko potrošnik uveljavlja katerega izmed preostalih treh zahtevkov.

1. Kakšen je rok za zamenjavo blaga pri uveljavljanju garancije, če ga proizvajalec/ prodajalec/pooblaščeni servis ne popravi v 45 dneh?

ZVPot v prvem odstavku 21.b člena določa, da mora garant blago popraviti v 45 dneh. Če v tem roku blaga ne popravi, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim. Rok za zamenjavo po našem mnenju izhaja iz drugega odstavka 21.b člena ZVPot, ki določa, da lahko potrošnik razdre pogodbo ali zahteva znižanje kupnine, če proizvajalec v roku iz prvega odstavka navedenega člena (to je 45 dni) ne popravi ali zamenja blaga. To pomeni, da mora garant v 45 dneh popraviti blago ali ga zamenjati z novim brezhibnim, v nasprotnem primeru pa lahko potrošnik uveljavi katerega izmed preostalih dveh zahtevkov.

1. Uveljavljanje pravic brez dokazil o nakupu. S katerimi listinami lahko potrošnik uveljavlja zahtevke iz stvarne napake oziroma garancije?

ZVPot ne določa dokaznega sredstva za dokazovanje nakupa v določeni trgovini. Vsekakor pa je potrošnik tisti, ki nosi dokazno breme glede opravljenega nakupa. Nakup je najlažje dokazati z računom, možni pa so tudi drugi načini, kot na primer bančni izpisek, če je blago plačano z bančno kartico.

1. Ali lahko trgovec v primeru uveljavljanja garancije s strani potrošnika isti izdelek popravlja večkrat zaradi iste napake in v drugem primeru zaradi različnih napak?

ZVPot v 21.b določa, da je rok za odpravo napak 45 dni. Pri tem ne določa, kolikokrat je lahko blago na popravilu. Glede na to, da zakon govori o odpravi napak in torej uporablja množino, morajo biti vse napake odpravljene v skupnem roku 45 dni. Pri tem po našem mnenju ni odločilno dejstvo ali gre za isto napako ali za različne napake.

1. Ali je dovoljeno, da pri prostovoljni garanciji dajalec garancije veljavnost veže na opravljanje rednega servisa, pri katerem potrošnik plača material in delo?

ZVPot v 17. členu glede prostovoljne garancije določa, da garancija dajalca garancije zavezuje pod pogoji, ki jih določi v garancijskem listu in oglaševalskem sporočilu. Iz navedenega izhaja, da dajalec garancije lahko določi dodatne pogoje (na primer reden servis) za veljavnost garancije. Vendar je pri tem po našem mnenju treba upoštevati tudi določila glede veljavnosti pogodbenih pogojev. Pogodbeni pogoji potrošnika zavezujejo le, če je bil z njimi seznanjen pred sklenitvijo pogodbe. O dodatnih pogojih, ki jih za veljavnost prostovoljne garancije postavi dajalec garancije, mora biti potrošnik obveščen pred nakupom, drugače ga ti pogoji ne zavezujejo.

1. Ali lahko slovenski prodajalec skrajša garancijski rok, ki ga je določil proizvajalec? Ali je ZVPot v tem primeru nad razmerjem med proizvajalcem in prodajalcem?

ZVPot slovenskega podajalca ne omejuje, da določi krajši garancijski rok, kot ga je določil proizvajalec. Pri tem ZVPot ne ureja pogodbenega razmerja med proizvajalcem in prodajalcem, tako da se mora prodajalec glede dolžine garancijskega roka dogovoriti s proizvajalcem.

1. Kako se uveljavljajo pravice iz naslova garancije za izdelek, na katerem je v tujem jeziku navedena ozemeljska veljavnost garancije za celotno EU, kupljen v drugi državi članici EU?

Če se ob upoštevanju člena 6 Uredbe Rim I uporablja pravo države, kjer ima prodajalec sedež, lahko potrošnik uveljavlja garancijo na način in pod pogoji, ki jih določa garancijska izjava oziroma pravo te države članice. Pri tem zavezanec ni dolžan upoštevati določil ZVPot glede garancije.

1. Kako reševati regresne zahtevke med prodajalcem in proizvajalcem, če gre proizvajalec v garancijskem roku v stečaj?

Uveljavljanje regresnih zahtevkov ni predmet urejanja ZVPot. ZVPot določa, da lahko potrošnik vse pravice iz naslova garancije uveljavlja tudi proti prodajalcu. Tudi če gre proizvajalec v stečaj in prodajalec proti njemu ne more uveljavljati regresnih zahtevkov, ima potrošnik pravico uveljavljati garancijo pri prodajalcu.

1. Koliko časa je podjetje dolžno hraniti oziroma skladiščiti blago, ki je popravljeno iz naslova garancije, če ga potrošnik ne pride iskati?

ZVPot takšnih primerov izrecno ne ureja, kar pomeni, da podjetja lahko v splošnih pogojih poslovanja uredijo pravila glede skladiščenja, če potrošnik v razumnem roku ne pride iskati blaga.

1. Na kateri podlagi se zaračunava stroške prevoza blaga, povezane z uveljavljanjem reklamacije?

ZVPot določa, da je podjetje dolžno potrošniku povrniti stroške, ki so nastali s prevozom blaga zaradi odprav napake v okviru garancije oziroma glede uveljavljanja zahtevkov iz naslova stvarne napake. Niti ZVPot niti Obligacijski zakonik ne vsebujeta posebnih pravil o povrnitvi škode, kadar je vzrok za nastanek te škode izpolnitev pogodbe z napakami. Ker ta pravila niso določena, je treba glede obsega odškodnine smiselno upoštevati pravila glede poslovne odškodninske odgovornosti, ki določa, da ima upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička. Podjetje mora po našem mnenju povrniti razumne stroške, ki so upoštevaje lastnosti blaga dejansko nastali pri uveljavljanju reklamacije, na primer stroški poštnega pošiljanja, kilometrina, stroški javnega prevoza...

1. Ali je potrošnik upravičen do nadomestnega blaga za čas, ko je blago na popravilu iz naslova stvarnih napak?

ZVPot ne določa pravice potrošnika do uporabe podobnega blaga pri uveljavljanju stvarnih napak. Ima pa potrošnik pravico do povračila škode, ki mu je nastala zaradi nezmožnosti izdelka.

1. Ali mora potrošnik sam zahtevati nadomestni proizvod pri uveljavljanju pravic iz naslova garancije?

21.c člen ZVPot daje možnost proizvajalcu oziroma pooblaščenemu servisu, da potrošniku zagotovi uporabo podobnega proizvoda za čas, ko je proizvod na popravilu. Namen te določbe je, da ima podjetje možnost preprečiti nastanek škode zaradi neuporabe proizvoda. Iz namena določbe izhaja, da so podjetja tista, ki morajo potrošniku ponuditi nadomestni proizvod.

če bo še koga zanimalo :

kaj je nepošteni pogodbeni pogoj za potrošnika v skladu z določbami Zakona o varstvu potrošnikov ?

»Nepošten pogodben pogoj je tisti, ki v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni list RS, št. 98/2004-UPB2, s spremembami) povzroči:

1. v škodo potrošnika znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank,

2. da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika,

3. da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ter

4. ki nasprotuje načelu poštenja in vestnosti.

Pri tem se je potrebno zavedati, da se za pogodbene pogoje štejejo vse sestavine pogodbe, ki jih določi podjetje, zlasti pa tiste, ki so v obliki formúlame pogodbe in splošnih pogojev poslovanja,a katere se pogodba sklicuje. To pomeni, da je pogodbeni pogoj vedno potrebno razlagati v povezavi z ostalimi pogodbenimi pogoji v isti pogodbi in ob upoštevanju blaga in storitev, ki so predmet pogodbe.

Pogodbeni pogoji morajo biti za potrošnika jasni, razumljivi, potrošnik pa mora biti z njihovim besedilom v celoti seznanjen, saj ga le v tem primeru zavezujejo.

Nepošteni pogodbeni pogoji do potrošnika se štejejo za nične. To pomeni, da so nepošteni pogodbeni pogoji neveljavni in da ne učinkujejo. Če je določen pogodbeni pogoj neveljaven, pa to še ne pomeni, da je s tem nična (neveljavna) celotna pogodba. Preostali del pogodbe namreč ostaja še naprej v veljavi - vendar le, če je njen nadaljnji obstoj brez neveljavnega pogodbenega pogoja oziroma neveljavnih pogodbenih pogojev možen. Kljub temu, da zakon navaja posamezne primere, ko se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, pa je presoja nepoštenosti vedno odvisna tudi od spremljajočih okoliščin, zaradi cesarje potrebno vsak nepošten pogodbeni pogoj presojati individualno.«

Vir: Povzeto po spletni strani MGRT - TIRS, september 2014.