Steve Jobs

17 naročnikov

Ustanovitelj Appla.

To sem zasledil že na par blogih in sigurno vas je večina že tole videlo. Kažem tistim, ki še niso videli saj je vredno ogleda.

http://video.google.com/videoplay?docid=6791277826275399315&hl=en

Pa še prevod videa v tekstualni obliki:

Hvala. Počaščen sem da sem danes tukaj z vami ob slavju ene najboljših univerz na svetu. Po pravici povedano, nikoli nisem diplomiral in to je najbližje, kar sem prišel. Danes bi vam rad povedal tri zgodbe iz mojega življenja. To je to. Nič takega. Samo tri zgodbe. Prva zgodba govori o povezovanju točk.

Zapustil sem Reed Kolidž že po prvih šest mesecih, vendar sem ostal tam kot kapljica nadaljnjih 18 mesecev, preden sem dokončno opustil šolanje. Zakaj sem torej zapustil kolidž? Začelo se je še preden sem se rodil...............

To je bil začetek v mojem življenju. In sedemnajst let pozneje sem šel na kolidž, vendar sem naivno izbral kolidž ki je bil skoraj tako drag kot Stanford, in vsi prihranki mojih delovno-razrednih staršev so bili zapravljeni za mojo šolnino. Po šestih mesecih nisem videl nobene vrednosti v tem. Nisem imel pojma kaj želim početi v življenju in ni mi bilo jasno kako mi bo kolidž pri tem lahko pomagal. In tako sem zapravljal ves denar, ki so ga moji starši privarčevali v njihovem celotnem življenju. Zato sem se odločil izpisati in zaupal, da se bo vse izteklo v redu. Bilo je kar strašljivo takrat, vendar ko gledam nazaj, je bila to ena izmed najboljših odločitev, kar sem jih sprejel. Isto minuto ko sem se izpisal, sem lahko nehal hoditi na predpisana predavanja, ki me niso zanimala in se posvetil drugim, ki so mi bila veliko bolj zanimiva.

Ni bilo vse romantično.... Večino tega na kar sem naletel, s sledenjem radovednosti in intuiciji, se je kasneje izkazalo za neprecenljivo. Naj vam postrežem na primeru.

Reed kolidž je v tistem času ponujal verjetno najboljše izobraževanje s področja kaligrafije v celotni državi..... Naučil sem se oblikovati 'serif' in 'Sans -serif' pisave, vseh vrst variacij prostora med različnimi tipi kombinacij črk, skratka vse kar ustvari čudovito tipografijo. Bilo je čudovito, zgodovinsko in umetniško na način, ki ga znanost ne dojame in zdelo se mi je fascinantno.

Nič od tega ni sicer niti dišalo po ničemer praktično uporabnem v mojem življenju. Vendar deset let kasneje, ko smo oblikovali prvi Macintosh-ov računalnik, se je vso to znanje vrnilo nazaj. In vse smo vgradili v Mac. Bil je prvi računalnik s čudovito tipografijo. Če se ne bi nikoli pridružil tistim predavanjem, Mac ne bi nikoli imel toliko različnih načinov proporcionalno razširjenih črkovnih zapisov in ker so Windowsi samo kopirali Mac-a, je verjetno da jih noben osebni računalnik danes ne bi imel.

Če se ne bi izpisal, se verjetno ne bi nikoli pridružil predavanjem kaligrafije in osebni računalniki mogoče ne bi imeli čudovite tipografije, ki jo imajo.

Seveda je bilo nemogoče povezati točke v prihodnost, ko sem bil še na kolidžu, bilo pa je zelo zelo jasno ozreti se nazaj 10 let pozneje. Še enkrat, ne moreš povezati točk, če gledaš naprej v prihodnost. Povežeš jih lahko šele, ko se ozreš nazaj. Zato moraš zaupati, da se bodo točke nekako povezale v prihodnosti. Moraš zaupati nečemu: svojemu občutku, svoji usodi, svojemu življenju, svoji karmi - čemurkoli. Kajti verjeti, da se bodo točke v življenju povezale, ti bo dalo zaupanje, da slediš svojemu srcu četudi te vodi stran od dobro znane poti, in to bo naredilo vso razliko.

Moja druga zgodba govori o ljubezni in izgubi............................

Takrat nisem opazil, vendar se je kasneje moja odpustitev iz Appla izkazala za najboljšo stvar kar se mi jih je kdaj zgodila. Teža uspeha je bila nadomeščena z lahkotnostjo tega, da sem bil spet začetnik manj siguren glede vsega. Svoboden sem vstopil v najbolj kreativno obdobje v svojem življenju.....................

Globoko sem prepričan, da se nič od vsega tega ne bi zgodilo, če me ne bi odpustili iz Appla. Takrat se je zdelo kot zdravilo slabega okusa vendar se mi zdi, da ga je pacient potreboval. Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere. Prepričan sem, da je bila edina reč, ki me je gnala naprej, to, da sem užival pri tem, kar sem počel. Poiščite tisto kar imate radi, kar vam je všeč in to drži tako za delo, ki ga opravljate, kot za vaše najdražje, vaše ljubimce. Vaše delo bo izpolnjevalo velik del vašega življenja in edini način, da ste resnično zadovoljni je, da počnete tisto, kar je za vas enkratno delo - dobro delo. In edini način, da opravljate dobro delo je, da ljubite tisto, kar počnete. Če ga še niste našli, iščite naprej in se ne ustalite. Kot pri vseh srčnih stvareh boste vedeli in začutili, ko ga najdete. In kot vsa pomembna spoznanja, postajajo boljša in boljša s starostjo in zorenjem. Tako da, iščite naprej, ne ustalite se.

1. del:

Moja tretja zgodba govori o smrti. Pri mojih 17-ih sem prebral nekaj približno takega: "Če živiš vsak dan kot da je tvoj zadnji, boš nekega dne najverjetneje imel prav." To je naredilo vtis name in od takrat dalje, zadnjih 33 let, se vsako jutro pogledam v ogledalo in vprašam: "Če bi bil danes moj zadnji dan mojega življenja, ali bi storil karkoli od tega, kar nameravam početi danes?" In kadarkoli je moj odgovor 'ne' preveč dni zapored, vem, da moram nekaj spremeniti. Spomniti se, da 'bom kmalu mrtev,' je najpomembnejše orodje, ki sem ga kdaj koli srečal, ki mi je pomagalo pri velikih življenjskih odločitvah. Kajti skoraj vse - vsa zunanja pričakovanja, ves ponos, ves strah pred osramočenjem ali porazom in neuspehom - vse te reči odpadejo pred obličjem smrti - in pusti le tisto, kar je bilo zares pomembno. Zavedanje, da 'boš umrl', je najboljši način, ki ga poznam, da se izogneš pasti, ki te vodi k razmišljanju, da imaš kaj izgubiti. Si že gol. Zato ni nobenega razloga, da ne bi sledil svojemu srcu.

Pred približno letom dni so mi diagnosticirali raka. Imel sem pregled ob 7:30 zjutraj in jasno je pokazalo tumor na trebušni slinavki. Niti vedel nisem kaj točno trebušna slinavka je. Zdravniki so mi povedali, da gre zagotovo za obliko raka, ki ni ozdravljiva in da lahko pričakujem, da ne bom živel dlje kot 3 - 6 mesecev. Moj zdravnik mi je svetoval naj grem domov in uredim svoje stvari, kar v zdravniški kodi pomeni 'pripravi se na smrt.' Pomeni poskusiti in povedati svojim otrokom vse kar misliš, mislil si, da imaš naslednjih 10 let, da jim poveš, a imaš le nekaj mesecev. Pomeni, da poskrbi, da bo za družino in najbližje kolikor mogoče lahko. Pomeni posloviti se.

S to diagnozo sem živel ves dan. Kasneje istega večera so opravili še biopsijo, kjer so potisnili endoskop po mojem grlu preko trebuha vse do črevesja, vstavili iglo v mojo trebušno slinavko in dobili nekaj celic iz tumorja. Jaz sem bil omamljen, vendar moja žena, ki je bila poleg, mi je povedala, da ko so gledali celice pod mikroskopom, je doktor pričel jokati, ker se je izkazalo, da je zelo redka oblika raka trebušne slinavke, ki je ozdravljiv z operacijo. Operirali so me in z vso hvaležnostjo, sem zdaj v redu.

To je bilo moje najbližje srečanje s smrtjo in upam, da tudi najbližje, ki ga bom imel naslednjih nekaj desetletij. Glede na preživeto, vam lahko zdaj z malo večjo gotovostjo zatrdim, da ko je smrt bila uporaben in popolnoma intelektualen pristop v principu življenja: "Nihče ne želi umreti." Niti ljudje, ki želijo v nebesa, ne želijo umreti da bi do tja prišli, pa vendar, smrt je destinacija, ki si jo vsi delimo. Nihče ji še ni ušel. In prav je, da je tako, kajti smrt je najverjetneje edina najboljša iznajdba življenja. Je življenjsko spremenljivi agent, odstrani staro, da utre pot novemu. Ravno ta trenutek zdaj, si novi ti. Ampak nekega dne, ne daleč od tega trenutka, boš postopoma postal star in boš 'odstranjen.' Žal mi je, da se sliši tako dramatično, vendar je prav resnično. Tvoj čas je omejen, zato ga ne meči stran tako, da živiš življenje nekoga drugega. Ne bodi ujet v dogme, kar pomeni živeti z rezultati tistega, kar mislijo drugi ljudje. Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena.

Ko sem bil mlad se spomnim krasne publikacije, imenovane 'Vse Zemeljski katalog,' ki je bil neke vrste Biblija moje generacije. Kreiral jo je Stuart Brand, ne daleč od tu živeči iz Menlo Parka In ustvaril jo je s svojim poetičnim navdihom. To je bilo v poznejših šestdesetih, pred osebnimi računalniki in notesniki torej je bilo vse natipkano, ustvarjeno s škarjami in Polaroid aparati. Kot nekakšen Google v papirni obliki, 35 let preden se je google sploh pojavil. Bilo je idealistično, prepleteno s prijetnimi zapiski in velikimi zaznamki. Stuart in njegova ekipa so objavili nekaj izvodov omenjenega kataloga in ko se je zadeva utekla, so izdali zadnji izvod. Bilo je sredi sedemdesetih in bil sem vaših let. Na zadnji strani zadnjega izvoda je bila slika zgodnjega jutra podeželske ceste, kjer se lahko znajdete ko štopate, tisti, ki ste v srcu avanturisti. Pod sliko je bilo zapisan komentar: "Ostanite lačni. Ostanite norčavi." To je bilo njihovo sporočilo v slovo, ko so prenehali z objavljanjem kataloga. "Ostani lačen, ostani norčav." In to sem si vedno želel samemu sebi. In sedaj, ko ste diplomirali da začnete novo, to želim tudi vam. "Ostanite lačni. Ostanite norčavi." (Stay hungry. Stay foolish.)

Najlepša vam hvala.

Prevod: Sara

Me je urosbe prehitel ...

Hvala urosbe!