TIRS : Spam, facebook

1 naročnik

nekaj novih odgovorov TIRS na našo tematiko, 2. 10. 2014

Ali lahko pošiljamo elektronska sporočila z našo ponudbo na javno objavljene elektronske naslove pravnih oseb?

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) v 6. členu med drugim določa, da lahko ponudnik pošilja komercialna sporočila, če prejemnik vnaprej soglaša s pošiljanjem. Za komercialno sporočilo se šteje vsaka oblika sporočila, namenjena neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe podjetja, organizacije ali osebe, ki opravlja trgovsko, industrijsko ali obrtno dejavnost ali regulirani poklic, pri čemer podatki, ki omogočajo neposreden dostop do dejavnosti podjetja, organizacije ali osebe, predvsem ime domene ali elektronski naslov in sporočila v zvezi z blagom, storitvami ali podobo podjetja, organizacije ali osebe, ki se zagotavljajo neodvisno in brez finančnega nadomestila, sami po sebi še niso komercialno sporočilo.

V primeru pošiljanja komercialnih sporočil mora torej ponudnik pridobiti predhodno soglasje prejemnika. V okviru slednjega pa mora biti jasno razvidno, kakšno soglasje je prejemnik podal - torej, da je podal soglasje za prejemanje komercialnih sporočil oziroma sporočil, namenjenih neposrednemu trženju in podobno.

Zgolj javna objava elektronskega naslova na spletu ali vpis podjetja v določen poslovni imenik samo po sebi ne predstavlja soglasja za pošiljanje komercialnih elektronskih sporočil na njegov objavljen elektronski naslov. Pošiljatelj pa je tudi tisti, ki mora v primeru dvoma dokazati, da s takšnim soglasjem razpolaga. Z vpisom v nekatere poslovne imenike uporabnik sicer lahko poda tudi soglasje za pošiljanje komercialnih sporočil na njegov elektronski naslov, ni pa to nujno oziroma ga lahko uporabnik kadarkoli prekliče.

Določeno omilitev zahteve po predhodnem soglasju omogoča Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom, Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013, 40/2014-ZIN-B, 54/2014-odl. US), ki v drugem odstavku 158. člena določa, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov, ta elektronski naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatke za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu (če ni kupec zavrnil takšne uporabe že na začetku).

Kam se lahko obrnem, če prejemam nezaželena komercialna elektronska sporočila?

Odgovor:

Pošiljanje sporočil, ki vabijo k nakupu blaga oziroma storitev, urejajo trije predpisi - Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom, Uradni list RS, št. 109/2012, 110/2013, 40/2014-ZIN-B, 54/2014-odl. US) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1), nadzor pa poleg Tržnega inšpektorata RS na tem področju izvajata tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS in Informacijski pooblaščenec.

Če gre za pošiljanje komercialnih elektronskih sporočil fizičnim osebam, nadzor na podlagi ZEKom izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Tržni inšpektorat RS izvaja nadzor na podlagi določil ZEPT in sicer v primerih, ko gre za pošiljanje komercialnih elektronskih sporočil drugim naslovnikom (npr. pravnim osebam).

Ali lahko svoje artikle oglašujem in prodajam preko Facebook profila, naknadno pa odprem "pravo" spletno trgovino?

Odgovor:

V primeru prodaje preko spleta mora podjetje spoštovati določila več predpisov iz pristojnosti Tržnega inšpektorata RS in sicer predvsem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) ter Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT). Sama oblika spletne trgovine oziroma prodaje preko spleta ni predpisana, mora pa podjetje potrošnikom oziroma v določeni meri tudi drugim kupcem zagotoviti ustrezne podatke ter v razmerju do njih izpolniti določene obveznosti.

V primeru prodaje preko Facebook profila se torej uporabljajo enake zahteve, kot v primeru klasične spletne trgovine. Več o tem si lahko preberete v odgovoru na vprašanje št. 122.

Vprašanje številka 00320, objavljeno 3. 10. 2014

Na televizorju se mi je že tretjič pojavila enaka napaka, za katero sem ponovno uveljavljal garancijo. Ali lahko zahtevam novo televizijo?

Odgovor:

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 21.b členu določa, da če napake niso odpravljene v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je proizvajalec, prodajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.

Ni nujno, da omejeni 45 dnevni rok prične teči z uveljavljanjem vsakega zahtevka za popravilo posebej, ampak se pod določenimi pogoji lahko dolžine posameznih popravil od prvotnega zahtevka dalje tudi seštevajo. V kolikor se uveljavlja večkratno popravilo za istovrstno napako, se dolžine posameznih popravil seštevajo in po preteku 45 dni lahko potrošnik zahteva enako, novo in brezhibno blago. V kolikor pa se pri večkratnem popravilu uveljavljajo zahtevki za drugačne vrste napak, prične teči 45 dnevni rok za vsako napako znova.