Pisanje člankov na temo zdravje/zdrava prehrana

nas-t1:

tolomen:

Mika:

Kako dobro si seznanjena z zakonodajo glede oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil, kozmetičnih izdelkov in medicinskih pripomočkov?

Oprosti, ker bom zasmetil tole temo, ampak me resnično zanima - v kakšni povezavi sta pisanje člankov in zakonodaja, ki jo omenjaš? Namreč, tudi mi bi radi naročili nekaj člankov, a si me s temle sedaj malce "prestrašil". ;)

V člankih ne moreš kar križen kražen trditi kakšne učinke imajo prehranska dopolnila. Če trditve niso v skladu z zakonodajo (oziroma efsa), lahko dobiš precej veliko kayen, tudi več tisoč €. Teh kazni so naši trgovci dobili že precej. Sicer je v teh primerih šlo za prodajni tekst, ampak mislim, da velja za vso vsebino na strani. Ne vem pa če veljajo isti predpisi za neprodajne strani.

Ja, s temi besedili je cel kup problemov. Že tale zajetna uredba priča po tem, kako kompleksno je področje: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:136:0001:0040:SL:PDF. Verjamem, da bo prišel dokument prav tudi drugim piscem, ki se podajajo v te teme.

Tile zakoni očitno veljajo za konkretne prodajne izdelke s svojimi komercialnimi imeni in zapisane trditve o teh izdelkih, ki vsebujejo prehranska dopolnila, ne pa za sama prehranska dopolnila.

Naprimer, resveratrol in glukozamin sta prehranski dopolnili, ne pa že komercialna izdelka ali "živili", o katerih piše uredba iz zgornje povezave, zato lahko o njiju pišeš kar hočeš.

Napiši na svojem landing pagu, da glukozamin pozdravi raka, pa pokliči anj preverijo tvojo stran :)

Matjaž, glukozamin je kemična snov, tako kot voda ali sol, in uradno še ni živilo. Tista uredba pa striktno govori o živilih, to je o izdelkih, ki se prodajajo pod določenim imenom. Uredba je namenjena zaščiti kupcev.

Če pa ti v znanstvenem kontekstu na svoji spletni strani napišeš zdravstvene trditve o glukozaminu in hkrati ne prodajaš ali promoviraš nobenih konkretnih izdelkov, ki vsebujejo glukozamin, nima nihče podlage da bi te tožil. Razen, če te kdo osebno hoče tožiti zaradi morebitnega zavajanja.

Malo dolg zapis, a mi boš hvaležen.

Žal so nepreverjene trditve oziroma kopiranje neresnic, ki so se razširile po spletu o magičnem delovanju prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov, povsem nekaj vsakdanjega.

Vendar, če pišeš članek, ki je neposredno povezan s prodajo določenega izdelka, moraš dobro paziti, ker si na zelo tankem ledu.

Amaterski pisci radi potegnejo trditve iz riti... ker te 'palijo'. A se vsak dobro zaveda, da to ni prav, saj je to zavajanje. Kaj o določeni sestavini oziroma prehranskemu dopolnilu lahko zapišeš, najdeš tukaj:

http://ec.europa.eu/nuhclaims

Ker če iščeš samo študije, ki ugotavljajo pozitivne učinke... boš samo te našel. A če se lotiš iz druge strani, ugotoviš, da je več študij, ki učinkov ne potrjujejo. In ravno o tem nato presoja EFSA.

Glucomannan je recimo edino prehransko dopolnilo, za katerega je v EU potrjeno, da z jemanjem 6g na dan pospešujemo izgubo kilogramov. V USA je FDA presodila, da študije ne dokazujejo vpliva na izgubo kilogramov in so vsakršne trditve, da Glucomannan pospešuje hujšanje, prepovedane oziroma pomenijo, da gre za zdravilo in ne prehransko dopolnilo.

Ne verjameš? Kratka FDA razsodba za točno take trditve, ki so v EU dovoljene.

http://www.fda.gov/downloads/Drugs/GuidanceComplianceRegulatoryInformation/EnforcementActivitiesbyFDA/CyberLetters/ucm059166.pdf

Vendar to še ne pomeni, da lahko v EU trdiš, da “z jemanjem Glucomannana 3-krat dnevno pred vsakim obrokom boste shujšali 6kg v 30dneh, kot to dokazuje študija”.

Ne – tega ne smeš, ker po 25. odstavku Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta:

Ob upoštevanju Direktive Komisije št. 96/8/ES z dne 26. februarja 1996 o živilih, namenjenih za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže (1 ), ki določa, da se pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju izdelkov iz navedene direktive ne sme navajati podatkov o stopnji ali količini izgubljene teže, ki je lahko posledica njihove uporabe, je primerno, da se ta omejitev razširi na vsa živila.

http://www.tzslo.si/pic/pdf/novinarsko/2007/Uredbazivila201206.pdf

Vse in še več o tem, kaj in kako se sme navajati pri prehranskih dopolnilih, najdeš tu:

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovnapodrocja/zivila/prehranskeinzdravstvenetrditve/

Odpri vsak link. Uredbe in direktive, ki niso polinkane, pa poišči z Googlom. Znotraj uredb so navedene še druge uredbe – čisto vse moraš poznati, ker se povezujejo med sabo!

Kot verjetno ugotavljaš, je malokatera trditev potrjena oziroma odobrena. Le EFSA lahko odloča, ali je zadosti študij, da se lahko določeni sestavini pripiše posebne pozitivne učinke.

A Sensilab je našel luknjo v zakonu. Ozadja sicer ne poznam dobro, a EFSA naj bi v zadnjem letu zaustavila presojanje o trditvah (razlog sem pozabil). In ker o trditvah novih supplementov v tem obdobju ne odločajo, pomeni, da kar ni prepovedano je legitimno in zakonito. Žal pa denar in morala ne gresta skupaj.

Enako velja za kozmetiko.

Večina piscev pri kozmetiki pozablja, da obstaja razlika med kozmetiko in zdravili – definicijo kozmetike najdeš v Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih, kjer je kozmetika tudi v celoti opredeljena.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:342:0059:0209:sl:PDF

Vendar je tukaj točen spisek, kakšne trditve so za določeno kategorijo kozmetičnega proizvoda dovoljene:

http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/Oglasevanje_KP.pdf

Recimo za šampon proti izpadanju las (tabela 13) - kot vidiš na seznamu je vse prepovedano in praktično nič dovoljeno. Tako je, šampon proti izpadanju las ne obstaja. Obstajajo pa klinično testirani izdelki = zdravila.

»Vse države prepovedujejo uporabo trditev za kozmetične proizvode, ki se nanašajo na: preprečiti, lajšati ali zdraviti.”

Zagotovo je pa je med nami tudi kdo, ki misli, da sotransdermalni obližiklasificirani kot kozmetika. Mogoče pri proizvajalcu, vendar obliži spadajo med medicinske pripomočke, za katere je potrebna registracija.

A če pri predstavitvi transdermalnih obližev (za povečanje penisa) navajaš, da sestavine preidejo v kri, in se ti nato poveča penis… potem si že med zdravili in si že do pasu v dreku.

Skratka, naj se vsak prej dobro pozanima, kako dobro pisec pozna zakonodajo, če želi sam dobro spati.

Če kdo ne razume, o čem govorim - v oddaji Epilog (video) je bil problem "zavajanja" odlično razložen:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/goji-jagode-maca-chia-semena-vitaminske-tablete-koloidno-srebro-kaj-je-res-in-kaj-ni.html

Ampak tam, kjer je trg oziroma povpraševanje, je tudi ponudba. Treba se je samo zavedati, kje je meja med zavajanjem in prepričevanjem.

Mika, jaz upam da se strinjava, da vse te uredbe veljajo za zdravstvene trditve o konkretnih prodajnih izdelkih.

Primer:

Če ti v eni slovenski reviji objaviš trditev: "Kalij znižuje krvni pritisk", kar je zdravstvena trditev, nobena institucija nima podlage da te toži za to.

Če pa napišeš, "Tale kalij, ki ga prodajam pod tole in tole blagovno znamko, znižuje krvni pritisk", in pri tem nimaš podlage za to trditev v tistih dokumentih, potem pa imaš lahko problem.

Borovec... če ti morala pusti, da trditev ne preveriš oziroma o sestavini ne pišeš objektivno, in ne podaš tudi nasprotujočih trditev oziroma raziskav... potem na spletni strani, oziroma kjerkoli že objaviš članek, uporabi besedilo, kot ga ima Sensilab v footerju strani:

Obvestilo uporabnikom spletne strani Sensilab

Informacije na tej spletni strani so zgolj informativne narave in niso namenjene kot nadomestilo za pregled in nasvet zdravnika. Informacij na tej spletni strani ne uporabljajte za diagnostiko, zdravljenje ali preprečevanje katerih koli zdravstvenih težav. Če ste noseči, dojite, imate kakršne koli zdravstvene težave ali jemljete zdravila, se pred uporabo izdelkov na tej spletni strani posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom (David Držečnik, mag. farm. info@sensilab.com).

No, tovrstno besedilo je seveda tudi skoraj obvezno na vseh prodajnih straneh.

Glucomannan je recimo edino prehransko dopolnilo, za katerega je v EU potrjeno, da z jemanjem 6g na dan pospešujemo izgubo kilogramov.

Edino dopolnilo, za katerega EFSA še ni rekla, da je to bullshit :)

A Sensilab je našel luknjo v zakonu. Ozadja sicer ne poznam dobro, a EFSA naj bi v zadnjem letu zaustavila presojanje o trditvah (razlog sem pozabil). In ker o trditvah novih supplementov v tem obdobju ne odločajo, pomeni, da kar ni prepovedano je legitimno in zakonito. Žal pa denar in morala ne gresta skupaj.

Malo poenostavljam, ampak načeloma gre tako. Ti lahko daš na EFSA določene trditve v presojo. Dokler so v presoji jih lahko uporabljaš. Ko EFSA reče, da bullshitaš, jih ne smeš več uporabljati.

Ker EFSA rabi precej časa, da uradno ugotovi, da bullshitaš, ti vmes že zamenjaš izdelek, spremeniš formulo in daš ponovno v presojo bullshitarske claime.

V določenih primerih gre še bolj enostavno. Če si dovolj velik enostavno plačaš uradnikom na efsi, da malo zamižijo, pa kakšno stvar izgubijo, pozabijo itd. (google EFSA corruption).

Najbolj preverjene informacije o tem kako razni prehranski dodatki delujejo lahko dobiš, če prebereš zaključke sistematičnih revizij (systematic review) v katerih so obdelani podatki večine študij o konkretnem vprašanju.

Praktično vsako prehransko dopolnilo oziroma "dietary supplement" ima v angleščini več deset tisoč iskanj na mesec v iskalnikih, tako da laho zaslužiš s pisanjem o tem brez da bi kak dodatek prodajal ali kaj olepševal.

Mika, tistile seznami dovoljenih trditev so kar priročni. Mimogrede: tudi tiste trditve so bolj ali manj zavajajoče. Večino hranilnih snovi, ki se prodajajo kot dodatki dobiš z redno prehrano, ne da bi ti bilo treba mislit na to...