Ni meje, ravno to ti pravim. Čas sam po sebi ni pokazatelj zasvojenosti. Nekdo je lahko zasvojen, pa preživi na internetu samo uro na dan - recimo, da je Janez na internetu le uro na dan, preostali čas pa ne more normalno funkcionirati, ker stalno razmišlja o njem, želi si pogledati na facebook, im in druge njegove priljubljene strani... Vsekakor je zasvojen, tudi če je na spletu le uro na dan. Morda pač nima časa, nima dostopa ali mu karkoli drugega brani, da ne bi bil cel dan na netu, ampak to le dokazuje, da čas sam po sebi ne more biti pokazatelj zasvojenosti.
Po drugi strani Jože recimo preživi na spletu štiri ure - prebere novice, ki bi jih sicer v časopisu, prebere in odgovori na e-maile, uredi vse potrebne službene obveznosti, za lastno zadovoljstvo posveti nekaj časa izdelavi spletne strani za lokalni fotografski krožek, pri tem porabi veliko časa za sprotno učenje, nato pa morda v omenjenih štirih urah ostane še kakšna minuta za igranje zabavnih igric... Vse to mu je v veselje in se ne zajeda v preostale aktivnosti. Če bi mu vsak dan dostavil časopis, bi novice prebral tam, če ne bi imel dostopa do računalnika pač ne bi delal strani in podobno. Ne glede na čas, ki ga preživi za računalnikom, ni zasvojen z internetom.
Vas pa popolnoma razumem in vem, kaj želite povedati. In še to, edini point mojih pripovedk je v tem, da čas sam po sebi ne more biti pokazatelj zasvojenosti. Merijo se drugi dejavniki (tudi v povezavi s časom).