Potem si pa narobe pisal.

http://www.google.com/support/webmasters/bin/answer.py?answer=62399&hl=sl

Googlu lahko poveš na katero državo ciljaš z univerzalno končnico, medtem ko z nacionalno tega vsaj po mojem ne moreš narediti tako učinkovito. Torej sta si .com in .si recimo približno enakovredni, če ciljaš na slovenijo, .info je malo nižje, ker je spammerska, .se pa še nižje, ker boš google težko prepričal, da je tvoja stran namenjena slovencem. Primer: če hočeš rangirat za klopotec, boš s klopotec.si in klopotec.com po enem tednu na prvem mestu, s klopotec.info v sandboxu, s klopotec.se pa kraljeval na vseh ostalih lokalnih verzijah googla in google.com, na google.si pa obtičal na tretji strani za urlji tipa 24.com/lepotec-s-klopotcem. Potem moraš zraven v enačbo vključit še iz katere države je ip na katerem se stran nahaja (nepomembno če gostuješ pri bloggerju ali na wordpress.com, ampak precej bistveno, če imaš svoj strežnik ali pa gostuješ pri kakšnem majhnem neznanem ponudniku).

Če delaš za mednarodno publiko se moraš pa spet odločit glede domene. .com je še vedno univerzalna, ampak če misliš poslovat znotraj evropske unije si pač omisliš .eu oziroma lokalne domene držav, ker imaš večjo izbiro prostih imen, če se ti zdi, da ti razni vzhodnjaki samo požirajo bandwith in ne iščeš ponovnih obiskov pa pač izbereš .us. Potem pa spet lokacija strežnika in podobno.

Potem pa, ljudje ne vtipkavajo strani skupaj s končnico samo v brskalnik, ampak se tudi med iskanji pogosto znajde kakšen seks z najstnicami.com. Še posebno med tistimi manj veščimi, ki bodo prej kliknili na oglase/obupali nad iskanjem in potegnili ven kreditno kartico.

Povzetek: končnica je pomembna tudi za iskalne rezultate.

Ena ista fora je bila v zadnjem mesecu objavljena v delu/nedelu v črni kroniki. Mislim da so dobivali takrat predvsem primorski gostinci. Samo ne najdem članka, pa ne vem, če je bilo isto podjetje, ali so samo dobili idejo od tam.

http://www.google.si/search?hl=sl&num=100&q=seodj1&btnG=Iskanje&meta=

http://www.google.si/search?hl=sl&num=100&q=zhanglingjuan115&btnG=Iskanje&meta=

http://www.google.si/search?hl=sl&num=100&q=zhanglingjuan114&btnG=Iskanje&meta=

http://www.google.si/search?hl=sl&num=100&q=zhanglingjuan113&btnG=Iskanje&meta=

Pa najbrž še kakšen drug mojster brez občutka za zakritje sledi ...

Torej, to je toliko, če kdo išče večinoma odprte wordpress mu hoste, ki jim je dokaj vseeno za spam.

Zdaj pa, kako na čimlažji način registrirat čimveč accountov. Blogslammer in starejše verzije SEnuke ga nesramno failajo z nepodporo captcham (vsaj ročni vnos bi lahko uvedli) in budypressu, dokaj učinkoviti so imacros (ki so hkrati popolnoma zastonj in dokaj preprosti za uporabo), ampak na večini teh hostov je med zadnjimi uporabniki polno nekajnekajcifracifra uporabnikov, ki so očiten spam. A mogoče kdo ve, s čim se registrirajo?

Nadaljevanje sledi, medtem ko prehajam na temno stran.

Ajde no, dejstvo je, da domene nisi kupil zato, ker bi bila blazno zanimiva sama po sebi (ker niti slučajno ni), ampak je zanimiva (so zanimive vse tri ali koliko jih je) samo zato, ker je na .si en drug ponudnik podobne storitve. Torej ni niti slučajno v dobri veri. Zdej pa postavi na vsako stran škisa, pagata in monda, da upravičiš vsaj obstoj domen, in jih prenesi na koga drugega, če jih nočeš podarit njim, ker zaradi preusmeritve lahko najbrž zahtevajo tudi kakšne odškodnine zaradi izgubljenih prihodkov.

Čimveč trpnika v čim krajših navodilih oziroma kakšne druge oblike brez oseb. Slovenska slovnica dopušča polno lukenj, ki se jih v takih primerih lahko izkorišča (v mojem postu ni nobenega vikanja ne tikanja). Sicer je pa vikanje nevtralno.

O adsensu pa toliko, da sem pred dvema mesecema za test prijavil kakšnih deset večjih strani googlu glede kršitev pravil o jeziku in še kakšne druge fore, pa ni bilo nobenega odziva. Torej adsense je od zdaj naprej legalen v Sloveniji, poleg tega pa še pri straneh, ki linkajo na strani, ki vsebujejo mehko erotiko, prodajajo alkohol in orožje in droge na recept. Če prinesejo dovolj denarja oziroma ne zaspamajo preveč googla.

Moje izkušnje so take, da pri 99% vseh obiskov ni povratnih obiskovalcev. Če nisi 24ur ali pa kakšna podobna stran, ki cilja na celotno populacijo vsak dan, se nimaš kaj sekirat za njih, ker jih najbrž nikoli ne boš dobil. Ljudi zanima vsako uro nekaj drugega. Itak pa, če ponujaš na strani vse, kar ciljna publika išče, ne bo nihče kliknil na oglase, poleg tega so pa povratniki največji drek za mfa strani sploh, ker sčasoma vsaj v zavesti blokirajo oglase. Nimajo Facebook, Myspace in email providerji zastonj nizkega ctrja. Torej, dokler ne prodajaš direktno izdelka oziroma si dovolj velik da se prodajaš po ogledu, so ti povratni obiskovalci zadnja skrb.

Na najdi.si se po mojem splača drkat z optimiziranjem samo za tistih nekaj najbolj iskanih ključnih besed, ki jih objavijo na lestvici (pa ne damjan murko in podobne neslanosti, ampak igre pa to), pri praktično vsem ostalem prideš pa na prvo stran pri željeni ključni besedi že z vpisom v ene 15 slovenskih imenikov in porihtano domeno/metatagi. Pa še ne izpadeš spamerski, da bi imeli kakšen razlog za prestavitev. No pa porn po ključnih besedah tudi nekaj šteje, ampak tukaj rabiš precej domišljije, ker ljudje vpisujejo svašta.

Najbrž pa potem zaradi premajhne konkurence in preveč lahkih tehnik pridejo na prvo stran tudi podvojene strani. Ampak to tudi ni ravno problem, pač narediš 5 svojih strani in jih z istimi tehnikami, kot so jih uporabili prvi, greš zbijat ven. Oziroma se greš še boljšo tehniko. Recimo da hočeš biti edini električar za električarstvo na prvi strani. Objaviš blog na siolu, elektricarstvo.blog.siol.net in vsake toliko časa pišeš gluposti, daš en video na mojvideo iz ajeto in ga primerno poimenuješ, narediš nekaj zunanjih linkov na svoji vizitki na biziju in telefonskem imeniku, če si ekstremist si narediš še profil na simpatijah in stran na wikipediji o električarstvu, poleg tvoje primerno zooptimizirane strani so vsi rezultati na prvi strani nerelevantni, najdi.si ne more ničesar povezati s tabo, tvoji tekmeci so pa daleč zadaj. Ampak v povezavi z naslednjim odstavkom nisi dosegel praktično ničesar.

Zadnja dva dni malo gledam te rezultate v živo in primerjam najdi.si in dogpile. Tukaj so vsa iskanja tipa www.google, facebok, 24ur, emporium ljubljana, rad bi fuko svojo sosedo, tam pa confidence interval sample size calculator, washington state unemployment, pruning peonies, mofos, bangbros (a je to zato, da se ne vidi v address baru?). Narobe svet torej in nič čudnega, da recimo hadu, ki kraljuje na prvih straneh za praktično vse človeške ključne besede, prinese iskalnik s kao 50% dosegom med slovenskimi uporabniki interneta par procentov prometa. Zdej je pa samo vprašanje, a so se uporabniki prilagodili temu, da zaradi relevantnosti rezultatov iščejo samo preverjene zadeve, ali so pa vsi tehnološko izzvani.

To zanekrat ni važno. Važno je, da se ti število končnih uporabnikov, ki bi imelo kaj počet z whisky.biz blazno razprši, ker lahko dobijo whisky.nekajdrugega. Zdaj imaš recimo majhne žganjarnice (ballantines je najbrž ne rabi), za enciklopedijo o viskiju ni baš primerna, ker je biz, prodajat viski po internetu prinese polno zakonskih cak, še posebej ga pa ne moreš prodajat v nobeni državi, ki bi ga dejansko kupovala po netu, adsense pa alkohol se ne mešata, mogoče kakšni izdelovalci kozarcev za whisky, lahko bi jo imel pa še kakšen lokal, kjer ga točijo. Čez nekaj let bojo pa vsi ti lokali lahko izbirali med whisky.ny oziroma whiskey.ny, ki jih bo recimo bloomberg potalal zastonj, s čimer dajo jasno vedet, da so v new yorku in da se jim jebe za filipince in jih google glede na lokacijo začne metat newyorčanom na prvem mestu, whisky.alcohol, whisky.xxx, whisky.google ali pa whiskey.whisky, ki bodo za ostale uporabnike vredno ravno toliko kot .biz in .info in vse kar je teh prehodnih domen. Domen torej imo še dolgo ne bo zmanjkalo. Edino .com se bodo nekaj dalj časa obdržale kot več vredne, ker smo še vedno generacija, ki ji je .com sinonim za internet.

http://www.icann.org/en/topics/new-gtld-program.htm

Naslednje leto se začnejo novi tldji.

Any public or private-sector organization can apply to create and operate a new gTLD. Any established corporation, organization, or institution in good standing may apply for a new gTLD.

Čez kakšnih dvajset let bodo pa nove tldje talali že fizičnim osebam.