strinjam se s predhodniki.. dve leti nazaj sem napisal en post na temo korporativnih blogov:

http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/

Pred časom sem dobil povabilo, da se udeležim brainstorminga na temo Ali naj Vichy bloga, oz. ali naj ima Vichy svoj korporativni blog?

Moj odgovor na to vprašanje je DA!

Primerov dobre prakse iz Slovenije ni ravno veliko, vendar so: Twingo blog, Slovenski TechNet blog, Poper blog, Formitas blog in tudi Siol ga je pisal (nekaj časa).

V tujini je vsa stvar precej drugačna: General Motors, Ask, LinkedIn, Digg, Dell, Yahoo!, Facebook, Flickr, Adobe, Google, Boeing, Monster, Kodak, Delta

V tujini ima vsako podjetje svoj blog, v Sloveniji pa imajo podjetja spletno stran, kjer vsake kvarte objavijo kakšno novico ali dogodek. Komuniciranje z javnostmi pa poteka izključno preko PR sporočil, dočim v tujini javnost nagovarjajo tudi preko blogov.

In seveda je bila moja iztočnica na brainstormingu, da naj Vicy bloga! Dekleta, ki so bila prisotna, so bila malce prestrašena, saj niso imela izkušenj z bloganjem, imele pa so izkušnje s PR članki in korporativnim komuniciranjem, ki pa na blogu ne pride prav!

Sam sem zagovarjal tezo, da na blog ne sodijo PR članki, da so na blogu lahko predstavljeni novi izdelki, vendar na način, ki ga razume povprečen uporabnik interneta, da morajo imeti zapisi osebno noto, s katero se bodo bralci poistovetili, da je treba komunicirati preko komentarjev s samimi bralci, kajti le tako se bo videlo, kaj si kdo želi in pa seveda, da lahko Vichy pričakuje tudi negativne odzive bralcev in bralk, ki pa naj bodo samo vzpodbuda na nadaljni poti. Veliko težje je pisati, če ni nobenega odziva, kot pa če ti nekdo sugerira v katero smer naj se vse skupaj zapelje. Zanimivo je, da je drugi bloger, ki je bil na tem mitingu, zagovarjal povsem drugačna stališča, s katerimi pa se nisem mogel strinjati. Ampak to je že druga zgodba.

Mesec dni kasneje, jim gre pisanje Vichy bloga, kljub začetnemu strahu, dobro od rok. Prav tako pa so pripravili zanimivo nagradni natečaj

Zakaj se več naših podjetij ne odloči za komunikacijo z javnostmi preko bloga? Ali to res vzame preveč časa? Ali je to res nesmiselna komunikacija? Ali pa je blog po treh letih, odkar je močneje prepoznaven v Sloveniji, še vedno neke vrste bav bav in smo blogerji še vedno ekshibicionisti in ljudje brez življenja (po S. Obolnar).

Zakaj domača podjetja ne omogočajo dvosmerne komunikacije, ki je v sedanjem času zelo pomembna, zakaj se je potrebno zapirati pred svetom, ko pa se ves svet odpira.

Ledi:

rofl + 10 znakov

in kaj je tako smesnega? torej je zaljenje dopustno?

na vinijevem mestu pa bi jaz prijavil tega uporabnika policiji - zaljenje, laganje in podobne zadeve.. zakaj pa ne..

nekje pa je treba zaceti..

pred dvemi leti sem razmisljal o tem :)

http://www.had.si/blog/2008/07/16/kaj-se-zgodi-s-podatki-na-internetu-ko-clovek-umre/

Smrt je, tako kot davki, neizbežna za vsakega od nas. Če pomislim, da ima “vsak” uporabnik interneta račune na Googlu, Yahoo-ju, Facebooku, Twitterju, Koornku, Myspaceu, itd.

Da ima vsak uporabnik računalnika le tega zaščitenega z uporabniškim imenom in geslom.

Da si življenja brez elektronskega bančništva in storitev kot so, PayPal, NLB klik, American Express, Moneybookers, ne znamo več predstavljati.

Da imamo vsi cel kup uporabniških imen in gesel za dostop do blogov, za dostop do FTP strežnikov, za dostop do različnih stvari na internetu, ki jih seveda ne odkrijemo nikomur, niti najbližjim ne in da se zgodi tudi, da jih pozabimo sami.

Kaj se zgodi z vsemi podatki, ko človek umre, ki nekje v prostranem vesolju interneta čakajo na lastnika, vendar ga več ni?

Ali si, bralec teh vrstic, že kdaj pomislil, koliko različnih uporabniških imen in gesel uporabljaš na spletu? In kdo ve za vsa ta gesla in skupnosti in portale in elektronske naslove in vse ostalo? Še sam včasih pozabim kje vse sem registriran, kako bi potem šele nekdo drug vedel vse to.

In če bi umrl, bi vsi ti podatki, dostop do računalnika, do bloga, do vseh projektov na internetu, izgubili lastnika, kajti nihče ne pozna mojih gesel.

Ali obstaja rešitev za to? Da bi se projekti, ki so “one man band”, lahko nadaljevali, da bi lahko nekdo izbrisal, ali zaprl te račune?

Ali bi zaupali spletnemu servisu, ki bi hranil vse te vaše podatke? Sam sem zelo skeptičen, kajti v primeru, da nekdo “poheka” zadevo, bi imel na dlani dostop do vseh podatkov. In človek je po naravi nezaupljiv.

Edina rešitev je svinčnik in papir, kamor zapišeš vse te podatke in jih daš hraniti notarju. Vendar spet obstaja dvom. Kaj pa če spremeniš gesla, ali boš vedno popravljal zapisano? Obstaja možnost hrambe v sefu, vendar obstajajo tudi možnost ropa sefov. Spomnimo se samo ropa SKB trezorjev, ki še vedno ni razrešen.

Kaj torej storiti?

Uporabljati enako uporabniško ime in geslo za vse stvari na internetu? Odsvetujem!

Zapisovati si vse račune v “črno knjižico”? Precej boljša rešitev, vendar vseeno ne dovolj varna.

Zapis v telefon, pod geslom, ki ga pozna samo najbližja oseba, oz. tista, katera bi vse te stvari “prevzela”? Veliko boljše.

Katera rešitev se tebi zdi najboljša? Oz. kako imaš ti poskrbljeno za te stvari? Ali pa sploh še nisi pomisli na to?

hvala za razlago.. namrec bil sem nekako preprican, da grejo taksne transakcije preko WU tudi na durs, ki potem pristavi svoj piskrcek :)

mogoce pa ni slabo za poskusit tole :)

@spacetime: ali gredo podatki za to nakazilo direkt na durs?

@Vini: a ma spet nov nick? ups.. a ni to ban :)

jaz pa imam se kaksen mesec pavze.. pol pa lahko.. sem za!

@marin: rispekt! drzim pesti, da bo vreme in morje tocno taksno, kot si sam zelis.. in da bo pocitek na zakintosu vec kot zasluzen!!!

@cyber: problem je v tem, da smo se v sloveniji navadili, da takoj moramo "nekoga nabiti na kol".. ker dobimo ze toliko "preciscene" informacije, da nam ne preostane nic drugega, kot da vsemu verjamemo..

in v zadnjem tednu je bila taksna gonja proti zokiju, ki pa v bistvu je samo narocnik projekta (in ima poravnane obveznosti), da sem postal malce obcutljiv na to temo :)

leka transport je izkoristila priloznost za izsiljevanje.. ker so vedeli, da bodo popustili.. jankovic jim ni bil dolzan nicesar, torej ne morej oni zapreti objekta..

eh :) vse skupaj v sloveniji je en velik k...