Kopirano iz www.finance.si
Študentski in upokojenski espeji se v takšni obliki, v kakršni so zdaj, počasi odpravljajo, popoldanskim pa se obetajo višji prispevki, vendar naj se oblika ne bi spremenila.
Na nas se je obrnil bralec, ki ga je zanimalo, kaj se bo do konca leta zgodilo s tako imenovanimi popoldanskimi espeji in ali bo ta institut v prihodnje sploh še obstajal. Popoldanski espeji so samostojni podjetniki, ki niso zavarovani kot samozaposleni, temveč po kateri drugi prednostni podlagi, hkrati pa opravljajo samostojno dejavnost. Za to mesečno plačajo okoli 40 evrov prispevkov, medtem ko so minimalni prispevki za klasične espeje okoli 300 evrov. Navadno gre za redno zaposlene, ki v popoldanskem času opravljajo samostojno dejavnost, študente in upokojence. Konec junija je bilo takšnih espejev skoraj pet tisoč.
Študenti, status uredite do konca leta
S tem letom se študentski espe odpravlja, zato lahko študenti, ki želijo zdaj odpreti espe, odprejo le klasičnega, torej plačujejo polne prispevke. Če pa že imate odprt študentski espe, lahko ugodnosti nižjega plačevanja prispevkov ohranite do konca študijskega leta. To pomeni, da morate svojo zavarovalno podlago iz 104 spremeniti v 005 najpozneje do 1. oktobra letos. Če tega ne boste storili, pojasnjujejo v Zavodu mladi podjetnik, vam bo zavarovalno podlago 1. januarja prihodnje leto spremenil kar Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). To pomeni, da boste ugodnost nižjega plačevanja prispevkov lahko ohranili do konca tega koledarskega leta.
Z novo obliko se za študente na tem področju razen višjih prispevkov ne spremeni nič: študent podjetnik ima še vedno pravico do brezplačnega vpisa v izobraževalne programe, lahko tudi dela prek študentske napotnice, kar pa po mnenju Boruta Borštnika iz Zavoda mladi podjetnik ni smiselno. Raje se dogovorite za bruto znesek izplačila, razliko (30 odstotkov) pa uporabite za plačilo prispevkov in drugih stroškov. Študenta podjetnika starši sicer ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana pri dohodnini, prav tako nima pravice do študentskih bonov in bivanja v študentskem domu.
4.695 oseb je imelo konec junija popoldanski espe.
37 evrov prispevkov zdaj plačujejo popoldanski espeji.
Konec leta sprememba tudi za upokojence
Pokojninska reforma je prinesla novost tudi za upokojenske espeje. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, morajo prejemniki pokojnine, ki opravljajo delo ali dejavnost, do konca tega leta uskladiti svoj status in se vnovič zavarovati, s tem pa jim bo mirovala pravica do pokojnine. Če tega upokojenci, ki opravljajo dejavnost, ne bodo storili, bo tudi v tem primeru to storil Zpiz v začetku prihodnjega leta.
Če pa upokojenec želi obdržati espe in se kljub temu delno upokojiti, lahko uveljavi pravico do delne pokojnine, še pojasnjujejo na ministrstvu. Delno se lahko upokoji zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in ostane v zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj štiri ure na dan ali 20 ur na teden. Do zdaj je namreč veljalo, da so bili lahko upokojenci v določenih primerih izvzeti iz obveznega zavarovanja, zdaj pa se bodo morali vključiti v obvezno zavarovanje za najmanj štiri ure in plačevati enake prispevke kot drugi zavarovanci.
Civilne pogodbe ne nižajo pokojnine
»Sledili smo načelu, da morajo biti vse oblike dela enako vrednotene in da mora vsak, ki opravlja kako delo oziroma zanj prejema dohodek, biti zavarovan ter plačevati prispevke,« pravijo na ministrstvu. Upokojenci sicer lahko opravljajo delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, od julija pa tudi prek pogodbe o začasnem in občasnem delu. »Pri zadnjem gre za dela, ki niso sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest,« še poudarjajo na ministrstvu. Upokojencu se pokojnina zaradi avtorskih, podjemnih ali pogodb o začasnem delu ne zniža.
Gantar bi višal prispevke
Popoldanski espe, torej ko zaposleni opravlja dejavnost v popoldanskem času, naj se sicer ne bi spreminjal, se bodo pa verjetno zvišali prispevki. Na ministrstvih za finance in delo sicer pravijo, da spremembe pri »popoldancih« niso predvidene. Ministrstvo za zdravje sicer želi v okviru interventnega zakona nekoliko povišati prispevne stopnje za tiste kategorije, ki danes v zdravstveno blagajno prispevajo precej manj ali nič. Prav tako predlagajo uvedbo prispevkov od zaslužka z najemninami in dividendami, čemur nasprotuje Državljanska lista in zaradi česar je bilo sprejemanje zakona na ravni koalicije začasno ustavljeno. Kot je v pogovoru za STA dejal zdravstveni minister Tomaž Gantar, razume, da zdaj ni primeren čas za povečevanje obveznosti, vendar pa to pomeni zagotavljanje istih zdravstvenih pravic tudi vnaprej.
Kot smo pisali maja v članku Minister Gantar pavšalno kritizira podjetnike, naj bi samostojni podjetniki plačali vsaj 13,45 odstotka od 1,5 minimalne plače oziroma vsaj 172 evrov na mesec (do zdaj 105), popoldanski espeji pa naj bi plačevali pavšal 25 evrov (do zdaj štiri), kar pomeni, da bi za prispevke plačali okoli 60 evrov.
Poznavalci opozarjajo, da se popoldanski espeji tudi zlorabljajo, in sicer tako, da se posamezniki zaposlujejo za minimalno plačo v nekem podjetju in potem delajo kot popoldanski espeji, od tega pa plačujejo 40 evrov prispevkov. To se sicer splača pri manjših dohodkih, saj gredo prihodki v dohodnino, za večje prihodke pa se splača odpreti družbo z omejeno odgovornostjo.