Večna dilema in kot si napisal nujno zlo. Ko smo bili še zelenci in smo analizirali konkurenčne poslovne modele, se nam je zdelo butasto, da imajo nekatera podjetja to kot del ponudbe, se pravi vzdrževanje ni opcijsko ampak pogoj za izdelavo spletne strani. Danes se vedno bolj nagibam v ta model in mi je skozi prakso jasno zakaj je temu tako. Primer: Mi izdelamo spletno stran in potem izvedemo po-prodajni postopek, prodaja vzdrževalnega paketa. Itaq, ko nas jebe, to noben ne rabi, vsi vse znajo. Pride, do malwara, sesutja, avtomatičnega updejta in kličejo, da jim popravimo spletno stran. Povemo, da to stane toliko pa toliko ur in da škoda, da nimajo sklenjenega vzdrževalnega paketa. No potem pa se začnejo vrstiti napadi, da smo mi postavljali spletno stran in da naj tut popravmo, da oni niso bli niti enkrat v sistemu in da so oni to pošteno plačali in da jih ne zanima koliko to traja itd... In imaš en kup slabe volje, ogromno problemov in ogromno neproduktivno izkoriščenega časa. Skratka LAME. Koncept smo spremenili in sicer vzdrževanje ni bil več po prodajni postopek, ampak smo ga fosirali že na prvem sestanku in potem tekom projekta. Učinek? Par % boljša realizacija, to pa je tudi vse. Ko je prišlo do problemov pa vedno ista zgodba.
Najbolje je stranki ponuditi invidualni paket. Rekel bi da je najboljša zlata sredina, vendar v tem poslu ni zlate sredine, ker je preveliko specifik. Sam telefonsko podporo osebno ne bi tržil, ker to pa je žal že malo preveč kapitalistično in nehumano. Pa seveda, se razumemo, da je tudi to del podpore, ampak jaz jim to ˝pošenkam˝. Mi imamo tri pakete, prvi je čisto osnovni in bolj varnostni, drugi pa ima potem se administrativne ure vključene.