Ah, o tej problematiki sem pisal že na svojem blogu. In mikec, naj te popravim. Na voljo bo 672 ur na leto oziroma 12,9 ur na teden.
CItiram iz svojega bloga:
Dodatna obdavčitev bo vodila v znižanje urne postavke, ali z drugimi besedami, da se osebo, ki opravlja malo delo, obvezno vključi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zdravstveno zavarovanje, kar pomeni 38,2 % obdavčitve.
To bi pomenilo, da bi v primeru enakega stroška za delodajalca oziroma letnega zaslužka v višini 600 € plačal 99,42 € prispevkov za pokojninsko blagajno. To pomeni, da bomo (najverjetneje) 16,57 % zaslužka namenili za izplačilo pokojnin upokojencem.
V praksi to pomeni, da bo naš zaslužek namesto sedanjih 1000 € "le" 779 € (skupno 22,1 % obdavčitev).
Za naše plačilo prispevkov bomo prejeli zelo lepo potrdilo, delovna dobe se bo štela v pokojninsko dobo, kar pomeni, da si lahko v petih letih študentskega leta priborimo malce več kot eno leto delovne dobe, obenem pa se bo minimalna delovna doba podaljšala za 2 leti za moške in 3,6 let za ženske.
Jaz osebno bi ta zakon deloma ovrgel, deloma sprejel. Omejitve glede ur ne bi dal, obdavčitev lahko ostane, vendar se naj vso delo potem šteje v delovno dobo. Kar pomeni, če si sposoben biti na faksu in zraven delati 8 ur na dan (nekaterim to uspeva), ti lahko delovna doba teče dejansko od 19. leta starosti.
Bi pa poostril ukrepe glede "posojanja" napotnic - vemo, da je dosti takih, ki rečejo študentu, da mu da napotnico, on pa mu bo od zaslužka dal recimo 10%. Take bi potem ustrezno kaznoval (tako študenta, kot tistega, ki si je izposodil napotnico). Plus obvezno preverjanje ujemanja identitete napotnice in delavca. Če se po delu ugotovi, da ni delal tisti, od katerega je napotnica, se podjetje kaznuje. In pa seveda v primeru, da ne narediš letnika, prepoved delanja preko študenta za določen čas (oziroma omejitev števila delovnih ur).