Spoštovani,
za odgovor na to vprašanje, je potrebno razjasniti kar nekaj dilem, pri čemer je prva med njimi ta ali gre pri teh fotografijah sploh za avtorsko delo, ki izpolnjuje pogoje iz 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS 16/2007) ter v nadaljevanju ali je to avtorsko delo varovano. Zakon namreč določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno in za ta primer je relevantno to, da so avtorska dela zlasti fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju.
Da je delo avtorsko varovano mora biti torej individualna (u)stvaritev, ki je tudi jasno izražena-zunanja manifestacija dela je tisto, kar definira avtorsko varstvo (ideje, načela in odkritja niso avtorskopravno varovana). Fotografska dela imajo tudi omejen ustvarjalni del. Praviloma so posnetki vezani na nekaj vnaprej danega (narava, objekti, osebe…), zato so ta dela načeloma avtorsko nevarovana. Avtorskopravno varstvo torej uživajo individualne komponente fotografije: izbor motiva, kompozicija, osvetlitev, ostrina, naklon snemanja, itd. Avtomatizirani rutinski posnetki (fotografski avtomati), povprečne amaterske fotografije (družinski posnetki), rutinski fotoreporterski posnetki, ipd. načeloma niso avtorskopravno varovani, je pa sodišče tisto, ki bi v primeru spora o tem meritorno odločilo.
Avtor ima nad svojim delom avtorsko pravico, ki nastane s samim nastankom dela in sama avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu. Moralne avtorske pravice pa predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom in zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo in tako bo avtor lahko zahteval, da se na vsakem primerku avtorskega dela ali ob vsaki javni priobčitvi avtorskega dela navede njegovo ime, se uprl skazitvi ali okrnitvi svojega dela itd.
Zakon tudi dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije je prosto, če je to potrebno z namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve, V teh primerih pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
Ponovno pa poudarjamo, da Urad za intelektualno lastnino ne more dokončno odločiti ali je neko fotografsko delo avtorsko varovano ali ne, za to so pristojna sodišča in da urad podaja mnenje zgolj in izključno iz področja svoje pristojnosti, to je s področja intelektualne lastnine.
Lep dan želim,
xxxxx
Podsekretarka/Undersecretary
Sektor za promocijo, svetovanje in razvoj/Promotion, consulting and product development
Urad za intelektualno lastnino/Slovenian Intellectual Property Office
pri avtorstvu in navajanju vira je pomembno, da izkažete najvišjo možno stopnjo skrbnosti, da ste torej naredili največ, kar ste lahko, da niste kršili avtorjeve pravice, prav tako je pomembno, da avtorskih del ne izkoriščate v komercialne namene v nasprotju z zakonom.
Lep dan želim,
To so meni poslali iz ministrstva tako da...lp