Plačevanje tujim fizikalcem brez akontacije davka

Konec koncev bi bil Vinay Pradesh lahko tudi (indijski) s.p., pri čemer v tam nimajo predpisa, ki bi s.p.-jem nalagal, da uporabljajo oznako s.p. Ja, zmišljujemo si, ampak - you get the point ...

JK:

Konec koncev bi bil Vinay Pradesh lahko tudi (indijski) s.p., pri čemer v tam nimajo predpisa, ki bi s.p.-jem nalagal, da uporabljajo oznako s.p. Ja, zmišljujemo si, ampak - you get the point ...

Absolutno. Ampak espeji ponavadi imajo "trade name". Če Vinay vztraja, da ga nimajo, preveri. Boš vsaj vedel 100% ali delaš s fizikalcem, ki mu je vseeno kaj tebi nakraca na kos papirja, samo da mu daš mir in kam to tebe potem postavlja, če bo kdo hotel vedet kaj več.

Davčna reče, tako kot ona misli, da naj bi bilo, dokazno breme je pa na nas. Tako je v praksi. Če se izkaže da je Vinay Pradesh tisto za kar naj bi po mnenju davčne (in nenazadnje tudi mnenju sodišča) mi plačali odtegljaj, ga tudi bomo, na to pa še kazen. Ko davčna zagleda plačilo v offshore najprej pomisli na kaj? Ob taki praksi ne vidim razloga, da tudi tule ne bi najprej pomislila na davčni odtegljaj. Na nas pa je, da potem njim dokažemo kaj Vinay Pradesh pravzaprav je.

Mogoče se splača Vinaya prej pobarat o tem, da bo dal vsaj trade name na invoice namesto osebnega imena, ker ponavadi pri espejih pride gor tudi trade name. Tudi v Indiji. Če se izkaže, da je navsezadnje le fizična oseba brez ikakvega statusa bo vsaj jasno kaj bo sledilo, če bo organ kdaj kaj zahteval.

To je ena stran medalje, druga pa še vedno ostaja, da če želiš delat po regelcih in ko naletiš na to, da je tipo fizikalec, ti pa hočeš imet tisto njegovo za X EUR, moraš za to plačat 1,15X EUR, medtem ko tvoja konkurenca na trgu pa le X EUR. In avtomatsko si nekonkurenčen.

Vse zato, ker država ne razume, da pri takem delu na daljavo njena opcija v zakonu v praksi ne funkcionira, ker za enkratne posle nihče ne bo šel od naše davčne zahtevat potrdila o plačanem davku, niti nismo država ki bi imela razvejane sporazume.

Zakon funkcionira v praksi tam kjer je tujec prisoten na ozemlju Slovenije in/ali kjer gre za interes tujca, da dela izključno zate v smislu delovnega razmerja. To pa enkratni posli na daljavo niso.

Če hočeš to neposrečeno birokratsko oviro zaobit brez tveganj, rabiš vmesno firmo v tujini. Ali tako, ki take rešitve lahko nudi ali svojo.

Vse ostale rešitve so sicer cenejše, a bolj tvegane.

Nenazadnje bi tujec za potrebo večjega posla lahko tudi registriral dejavnost, odprl firmo, vendar catch je, da mu tega zaradi obilice konkurence, ki to od njega ne zahteva, ni treba.

Tole od mojega računovodja:

Če gre za fizično osebo:

Če oseba nima slovenske davčne številke, potrebujemo podatek o številki potnega lista ali kateri koli drugi uradni dokument (kot je pri nas osebna, vozniško dovoljenje).

Potrebujemo potrdilo od uradne institucije v Indiji, da je vključena v socialno zavarovanje (A1 obrazec ali katera koli druga oblika potrdila).

V tem primeru se državi plača akontacija dohodnine od avtorskega dela.

Če ne veš ali ima oseba registrirano dejavnost oz. če gre za fizično osebo:

Če nimaš izpisa iz uradnega registra YX države, da ima prodajalec registrirano dejavnost, je na tebi, da plačaš zanj dohodnino.

To pomeni pridobitev DŠ in ostala administracija.

Zato se ljudje odločajo, da za takšna plačila odpirajo podjetja v drugih državah, kjer s tem ne komplicirajo.