Plačevanje tujim fizikalcem brez akontacije davka

Če hočeš plačat fizikalcu moraš plačat 25% akontacije dohodnine. S tujci, obiralci sadja in gradbinci ni težav. Tako in tako so fizično prisotni v Sloveniji in si lahko papirologijo z dohodnino uredijo pri nas, oz. jim jo delodajalci, ki jih najemajo. Nato pri njih v domači državi prinesejo še slovensko potrdilo o plačani dohodnini in imajo priznano kot plačan del dohodnine.

To vse je ok in smiselno, saj so delali na slovenski zemlji. Tega naši zakonodaji ne gre oporekat.

Vse pa se spremeni, ko plačuješ delavca, ki v življenju ni stopil na slovenska tla, ki sploh ve ne kje Slovenija je. Torej IT delovno silo iz drugega konca sveta ali pa recimo ko kupuješ resurse od tujcev fizikalcev. Naša zakonodaja ne razlikuje ali je delavec kdaj bil tukaj ali ne ampak hoče zase 25%, ker davči po viru plačila. Za posel je to neumnost, ker:

• neki indijec si rit obriše z davčnim potrdilom o plačani dohodnini in še preden mu razložiš zakaj bo dobil 25% manj gre že drugah h tistemu ponudniku katerega država ne bluzi - in ga izgubiš, oz. ga sploh mel nisi


• lahko plačuješ fizikalcem samo iz držav, kjer imamo sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. ker ga z marsikatero državo nimamo pade posel, ker 25% več ne boš plačeval, ker si takoj nekonkurenčen potem naprej, da ne rečem da je dohodnina plačana dvojno, ker je neumnost sama po sebi.


• v končni fazi greš lahko plačevat samo tiste, ki imajo registriran biznis in adijo 25%, po katerih je država tako žejna, a potem izgubljaš cel kup dobrih priložnosti.

Zakaj se država torej sploh zapleta okoli plačil fizikalcem v tujino?

Ker:

- še ni jemala primerov, ki gredo dlje od obiranja sadja in vlivanja betona in nobena politična stranka tega ne vidi kot bremzo

- ker noben noče olajšati našim najemanje delavcev iz tujine, ker potem ne najemamo domačih in gre dohodnina v maloro - saj jaz bi našim plačeval, a naši v tej naši dvomilijonski krajevni skupnosti imenovani Slovenija ne prodajajo tega kar jaz kupujem

- je požrešna in ozkogleda

Posel v katerem sem vključuje kupovanje digitalnih dobrin od fizikalcev. Mimo tega ne bo šlo.

Edina rešitev pri tem je plačevanje fizikalcev preko podjetja - posrednika, ki to odkupuje in prodaja naprej, ki deluje v jurisdikciji, ki nima take ozkoglede zakonodaje kot pri nas in ki mu ni potrebno odmeriti akontacije, da lahko plača tujcu.

Razmišljal sem od odprtju lastne firme v taki jurisdikciji. Vem, da bi to lahko bile praktično vse offshore jurisdikcije, vendar tja nočem nakazovat, ker nočem imet na vratu organov, ki bodo na vsak način želeli kriminalizirat povsem legalen setup.

Ne, escrow.com ni dovolj. Oni jasno označijo da je njihov fee toliko in toliko in to je le njihova storitev posredovanja, ki jo ti plačaš njim, hkrati pa je na računu označen še prejemnik, kar daje vedet, da gre za posredovanje. V kolikor ti tako nakažeš recimo 100k in se vtaknejo v to (ker je, recimo temu, veliko denarja) potem boš težko dokazal, da ti je escrow.com prodal nekaj, ker ti ni. Dokazno breme je pa vedno na tebi. Jasno ti bodo dali vedet, da je bilo to posredovanje, kot pri nepremičnini, ki ti je ni prodala agencija, marveč je samo izdala potrdilo o prodaji na katerem je vrednost nepremičnine in njihov fee za posredovanje.

Tudi freelancer, upwork itd potrdila niso ok, ker vedno vsebujejo še tretjo stranko, ki je "provider". Pač niso ti oni prodali storitve ampak so posredovali providerja, kateremu gre denar. Jasno je da na čistem računu je samo njihov fee in to je tapravi račun. Tisti dodatni izpisek, kjer smo napisani vsi trije, mi, oni in fizikalc, in ki vsebuje tudi celoten znesek, tisto je le potrdilo za kaj si plačal njihov fee in to ni račun.

Mnogi gledajo na to kot na račun, vendar, roko na srce to je tanek led. Ko gredo nakazila v 6 mestne številke ti "računi" dobijo novo dimenzijo.

Je kdo že kdaj iskal rešitev za to in ali:

- pozna jursdikcijo (recimo v EU), kjer je accounting + management poceni, da bi tam odprl svojo hub firmo? Recimo da bi letni strošek stal tam ne več kot 1000 eur.

- pozna tuje firme, preko katerih se lahko vrši odkup digitalnih dobrin iz strani fizikalcev, tako da te izdajo račun za dobrino in ne za posredovanje?

http://www.adecco.si/

Adecco je vodilno svetovno podjetje za zaposlovanje in upravljanje s človeškimi viri. Z več kot 6000 poslovalnicami in več kot 32.000 zaposlenimi smo prisotni v več kot 60 državah sveta. Pri več kot 250.000 naročnikih zagotavljamo delo več kot 700.000 posameznikom, kar nas uvršča na četrto mesto med vsemi svetovnimi delodajalci.

Vprašanje, koliko si pripravljen plačati za posredovanje dela. Ne bo tako poceni, kot če goljufaš delavca, državo in vse nas. Fizikalec ni enako kot delavec na črno. Sicer pa, fizikalec kot delavec, ki opravlja fizična dela, ali fizikalec kot fizična oseba?

Vsekakor ima vsak delavec svoje pravice, ki delodajalca stanejo. Če jih nima, potem smo nazaj v suženjstvu.

Sicer pa, če si mnenja, da ja to področje neurejeno - še noben očitno ni zbral poguma, da bi to področje uredil. Mogoče je to tvoja priložnost? Podaj pobudo.

Mika:

Ne bo tako poceni, kot če goljufaš delavca, državo in vse nas. Fizikalec ni enako kot delavec na črno. Sicer pa, fizikalec kot delavec, ki opravlja fizična dela, ali fizikalec kot fizična oseba?

Vsekakor ima vsak delavec svoje pravice, ki delodajalca stanejo. Če jih nima, potem smo nazaj v suženjstvu.

Prosim da debata ne zavije v populistično smer, ker namen tega ni izogibanje plačevanja davkov, izkoriščanja delavcev, delo na črno in vprašanje kake ideje bi kdo še imel...

Gre se za enako bruto plačilo za enake storitve in ob tem ostati konkurenčen ostalim kupcem iz drugih trgov, ki problemov z obdavčitvijo fizičnih oseb po viru plačila v svojih državah nimajo.

Gre se za to kaj storit ko fizična oseba tujec nima registrirane dejavnosti - ker to v njihovi nezbirokratizirani državi pač ni potrebno, da lahko prodaja svoje storitve.

In mogoče še, da bo lažje razumet, v večini primerov gre za enkratne posle.

Ko ima tuja fizična oseba registrirano dejavnost v svoji državi, potem akontacije dohodnine ni. In s takimi lahko delam BP, ker sem konkurenčen in od njih ne zahtevam da razumejo našo davčno zakonodajo, ker naša zakonodaja takih poslov ne omejuje, ker gre za biznis as usual.

Ko pa Ukrajincu ali Američanu ni bilo potrebno stopit do urada in registrirat espe imam pa jaz doma težave, ker:

- me to stane 25% več ALI

- on dobi 25% manj, v kar ne bo nikoli pristal, ker mu dol visi za neke akontacije, ki jih jaz tu plačujem.

V bruto znesku plačam:

- tujcu ali slovencu z registrirano dejavnostjo 100%

- slovencu z neregistrirano dejavnostjo 100%

- tujcu z neregistrirano dejavnostjo 125% - zakaj temu 25% več sem že zgoraj razložil: ker v tujini nobenega ne zanimajo neke naše dohodnine in papirologija, ko gre samo za en posel, kupcev pa se tare. preprosto bi me stalo 125% ali pa bodo prodali drugemu, ki ne komplicira z neko dodatno birokracijo. in oni bodo potem še pri sebi plačali dohodnino. in eto dvojno obdavčeno. in to je neumnost tega davka. dela te posle nekonkurenčne.

Mika:

Sicer pa, če si mnenja, da ja to področje neurejeno - še noben očitno ni zbral poguma, da bi to področje uredil. Mogoče je to tvoja priložnost? Podaj pobudo.

Pobuda za debato o rešitvi tega malega problema je ravno tale thread, ki se nahaja ravno tam kjer se druži največ takih, ki je enak problem imelo in to ni le moja priložnost ampak priložnost za vse, ki bodo kdaj imeli opravka s tujino in fizičnimi osebami in enkratnimi posli. Ko najdemo najcenejšo rešitev za ta setback, bo to precej cenejše kot čakati na okosteneli birokratski aparat, da prisluhne, razume in kaj stori v tej smeri.

V vsakem primeru teh 25% ni tvoj problem. Zakaj sploh rineš v poslovanje s posamezniki, ki nimajo urejenih osnovnih stvari?

Ne razumem, v čem je problem?

Če oseba zasluži več kot Slovenec na minimalcu, potem je logično, da ima dejavnost registrirano. Če je nima, naj svoje poslovanje uredi oziroma plačuje 25% dohodnine sam.

Če zasluži manj kot Slovenec na minimalcu, potem ne razumem, zakaj je teh 25% več zate problem?

Če oba svoja zapisa šeenkrat prebereš, vidiš, da sam sebi delaš težavo - omejitve. Zakaj? Največkrat je rešitev v glavi, ne v birokraciji.

Mislim, lahko ti povem, kako delajo goljufi - kako misliš, da prodajalci programske opreme obračunavajo DDV širom Evrope? In kako plačujejo affiliate, ki so ponavadi fizične osebe, ki delajo na črno? Ampak mi ni v čast, ker take ljudi preziram.

PS: izdajo sami sebi fake račun s podatki izmišljenega podjetja te fizične osebe iz XY države. Oziroma vsaka EU fizična oseba, kupec, na računu prihaja iz 3. države sveta, tako da se DDVja ne obračuna. Kdo pa bo preveril...

PPS: to ni rešitev, so le strategije, kako se izogniti davkom in državljane prikrajšati za blaginjo - ogoljufati državo.

Mika, se vidi, da ne delaš skoraj nič s tujo delovno silo. :)

Večina indijcev, filipincev in ostalih online delavcev tega nima urejenega in tudi ne vidi razloga, da bi si zarad enga bumbarja v eni vukojebini, ko pa noben drug tega ne zahteva od njega.

.....................

V vsakem primeru teh 25% ni tvoj problem. Zakaj sploh rineš v poslovanje s posamezniki, ki nimajo urejenih osnovnih stvari?

Oni imajo za njihove pojme vse urejeno. Zakaj bi nekdo registriral dejavnost, če mu tega ni treba?

No samo v tem primeru se za 25% dodatka ni treba sekirat, sistem je pravnoformalno urejen na nasi strani.

Ocitno workarounda ni, shady pristopov pa nihce noce sharat. Jaz sem meni poznane napisal, ceprav ne odobravam izigravanj.

Prvotno vprasanje

Zakaj se država torej sploh zapleta okoli plačil fizikalcem v tujino?

je dobilo odgovor: ker pravnoformalno ureja delo, tudi za delavce, ki v svoji drzavi dela se nimajo urejenega.

Da Indijec izda račun za bruto znesek, pa ni opcija?

Mika:

No samo v tem primeru se za 25% dodatka ni treba sekirat, sistem je pravnoformalno urejen na nasi strani.

Ocitno workarounda ni, shady pristopov pa nihce noce sharat. Jaz sem meni poznane napisal, ceprav ne odobravam izigravanj.

Prvotno vprasanje

Zakaj se država torej sploh zapleta okoli plačil fizikalcem v tujino?

je dobilo odgovor: ker pravnoformalno ureja delo, tudi za delavce, ki v svoji drzavi dela se nimajo urejenega.

Govoriš in razlagaš o stvareh katerih sploh ne razumeš, ker z njimi nisi imel izkušenj.

Workaroundi so, vendar:

- jih ljudje nočejo javno delit, ker so pretrhli, da bi vzdržali

- so se ljudje morali namatrat sami in ne želijo delit

- ljudje ne delajo s takimi zneski da bi se okoli tega sekirali

Moram se še popravit, gre za 15%, ne 25%.

Zakon je napisan tako zato, ker se država boji da bomo nakazovali denar ven nekim osebam za informacijske in marketinške storitve, ki jih ni mogoče preveriti. Recimo ti kupiš promet ali spletno stran od tujca, ki ima sam po sebi vse pravnoformalno urejeno v lastni državi, recimo v Ameriki, ampak pri nas to ne vidijo tako in bi radi da ima Američan registriran recimo LLC.

In sploh se ne gre za pokritje davkov in varnost tuje fizične osebe, ampak za davčni odtegljaj, ki ga država vzame ker gre za informacijske (beri: koda in dizajn) in marketinške storitve, ker se boji da gre za nateg (pod to pašejo še svetovanja ipd) in da gre v bistvu za denar, ki odteka fizičnim osebam v tujino, kateri se bo nato v kufrih vrnil nazaj v Slovenijo.

In za nas, ki delamo legitimno, je to problem, ker moramo za povsem čiste posle iskati samo tiste posameznike, ki imajo registriran biznis, za vse ostale pa državi nakazat dodatnih 15%.

Seveda lahko fizična oseba potem teh 15% upošteva v domači državi kot že plačan del dohodnine (če imamo s tisto državo sporazum), in lahko v teoriji tej osebi nakažemo le neto znesek, vendar v praksi to nikogar od teh fizičnih oseb ne zanima, ker vidijo to kot moj problem in jim je malo mar ali jim je bil del davka že plačan ali ne, ker bodo meni vedno izstavili polni račun, uveljavljali pa ne bodo nič.

Še več, zakonodaja nalaga da naj tujec sam pri davčni upravi zahteva potrdilo o plačanem 15%. Si lahko kdo predstavlja Pakistanca da mu na misel pride da bi celo zares kontaktiral našo davčno in celo izpeljal to čudo birokratsko do konca?

V teoriji je zakonodaja namenjena blokiranju teh transakcij zaradi lumpov, kateri se, če že hočejo goljufat lahko ognejo preko bypass podjetij, hkrati pa nas legalne dela nekonkurenčne in moramo ravnotako iskati rešitve izven tega.

JK:

Da Indijec izda račun za bruto znesek, pa ni opcija?

Saj ti ga. Račun ni problem. Problem je v tem kaj je gor napisano. Če je "Vinay Pradesh" kot ime osebe, se ti potem drkaš z davčno ali je to fizična ali pravna oseba. Če pa piše tam "BanglaTech" je pa druga pesem.