Spletni kredit - e-kredit

Živjo,

precej ljudi me sprašuje, če obstaja kakšna alternativa DINERS obročnemu plačevanju. Obstaja, in to dobra! Se mi pa zdi, da ljudje ne vejo zanjo, zato prilagam kratek povzetek. Za malce večje trgovce dobrodošla novost.

Povzetek:

Ponudnik: Amikod d.d.

Mesečna naročnina: NI

Pristopnina: 400 Eur (+ potrebujete še spletni plačilni modul 200€)

Provizija: 0%

Provizija banka: 0%

Skupna provizija: 0%

Odzivnost: odlična

Način plačila: Spletni kredit (obročno plačevanje)

Podprte banke: neodvisno od banke

Potrebuje SSL: Opcijsko

Kratek opis:

Garantirani krediti so kot v preteklosti čeki za katere je še banka garantirala izplačilo. So ta trenutek HIT, ker kljub temu, da trgovec dobijo denar postopoma v primerjavi z bančnim kreditom so izredni enostavni za kupca. Namreč za kupca ni NIKAKRŠNE birokracije z dokazili (razen v izjemnih primerih) in zato so zelo zanimiv za trgovce, ker ga kupec dobi takoj, brez administracije in kar je najpomembnejše, da se večina kupcev premisli kot se začnejo komplikacije z papirji. Te krediti so podprti tudi v e-kreditih.

Splošna video predstavitev:

http://www.youtube.com/watch?v=8oS1FwGkn6g

Dejanska predstavitev - spletna trgovina:

http://www.youtube.com/watch?v=ofbj44sSPKA

Več info:

http://e-krediti.com/

Kontakt:

e.krediti@amikod.com

Roky pa lahko garantiraš sposobnost te firme plačevati?

Meni zgleda sumljivo:*Moram plačati 800 €, da sploh lahko začnem ponujat

*Meli so 6500 € prometa v letu 2009, ko je zadnje poročilo (ustanovljeni pa leta 2007)

*www.amikod.com ne dela oz ima napakeVidim, da ste vi njihov partner samo mene osebno zgornje zadeve malce odbijajo.

OvcaX, sem ti priskrbel odgovore, več boste pa direktno z njim vzpostavili kontakt, da ne bom nek posrednik:).

P.S: 800€. Cena je 400€ + 200€ za naš modul v primeru, da imaš spletno trgovino. Če znaš implementirati zadevo sam je cena 400€.

Odgovor odgovorne osebe za ta projekt (na ZS ti lahko dam direktno kontakt):

1. Lahko jim ponudimo v obrokih

1. Družba niti ni mogla imeti prej promet, ker je komaj konec leta 2010 pridobila vsa soglasja v RS za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Družba Amikod d.d. je novo ustanovljena družba, ki so jo ustanovili in vodijo kadri, ki so vspostavili sistem DomKredit (leta 2003) in kasneje po uvedbi standarda BanKredit (Asolsme holding z 17 družbami po Evropi) za številne slovenske banke procesirali kredite. S procesiranjem se razume postopek odobritve, odplačila vključno z opominjevalnim postopkom in cesijski prenos na zavarovalnico oz odkup v lastni portfelj na osnovi depozitnega managementa. Letno smo do 2007 sklenili v Sloveniji 50.000 kreditov in obvadovali 70% tržnega deleža. 2007 se je ekipa delila na dva dela. Stara ekipa je še do nedavnega procesirala po starih metodah, ki so po uvedbi novega zakona o potrošnikih kreditih (23. Julijem 2010) zamrle tako kot je zamrl BanKredit. Amikod d.d. pa je razvijal in v januarju 2011 predstavil prvi na slovenskem trgu rešitev ki je v skladu tako z ZPotK (potrošniški krediti) kot z ZVOP-1 (osebni podatki). Marca 2011 smo vklopili prvo obliko kreditov (profit) z prvimi trgovci in trenutno zelo močno širimo svojo mrežo po slovenskem trgu na osnovi (granat) kredita.

Kljub temu, da se različne banke SKB, Banka Koper pojavile na trgu z novimi rešitvami, ki niso elektronsko podprte mi ocenjujemo, da bodo še v tem letu v takšni obliki najverjetneje zamrle, ker niso povsem v skladu z ZVOP-1 (ali pa so vsaj zelo vprašljive), preslabo obvaduje tveganje (višji defaulti) in kar je najpomembneje za kupca preklomplicirani in za trgovca nesprejemljivi, ker kupec more zapustiti trgovino (plačine liste itd.). Glede na našo obliko dela verjamemo, da bo v prihodnje večina bank uporabljala ravno naš procesni center za procesiranje svojih kreditov. Na področju e-kreditov pa verjetno še dolgo ne bo posebnih novosti (razen tega kar ima ta trenutek Diners)

Sicer pa je Amikod d.d. procesni center in vsi krediti iz oblike “garant” so zavarovani hkrati pa je oblikovan ravno za te kredite posebni depozitni račun iz katerega se krijejo škode. Ta način se je v preteklosti pri bankah izkazal za učinkvitega, ker je sposben pokriti izredno visoke defaulte in hkrati zelo odporen na konjukturna nihanja. Takšno rešitev (zavarovanja) bo v jeseni prevzela skozi naš procesni ena največjih slovenskih bank v tuji last v Sloveniji.

Torej Amikod d.d. je res mlada družba in za tiste, ki dvomijo in jim ne zadostujejo naše reference iz preteklosti, zavarovalna polica tuje zavrovalnice, ki je preko Lloyda zavarovala naš portfelj jim predlagamo naj počakajo na naslednjo, ko bo na voljo revidirana bilanca.

Sicer pa smo v petek začeli opremljati trgovine z našim POS materialom (plakati, nalepke itd.) in mislim, da se jim bo logotip Amikod prav hitro vtisnil v spomin oz. bodo tudi lastniki spletnih trgovin kmalu pri trgovcih zalsedili to obliko financiranja ali pa ko bomo vklopili prve proizvajalske krediti s katerimi bodo lahko financirali balgo določenega proizvajalca, ki ga tudi oni prodajajo.

1. Hvala

Btw. Najnižji znesek kreditiranja je pri nas 100 Eur. Ravno obratno kot pri karticah, moneti itd, ki temeljijo na nižji zneskih.

Živijo,

imam 3 prodajna mesta v Sloveniji, ter eno prodajno mesto V Italiji (Gorica) in enega v Avstriji (Gradzu). Prodajam vrhunsko športno opremo. Zanima me ali je možno, da mi uredite kreditiranje mojih strank na vseh prodajnih mestih in kakšni so pogoji.

Mi lahko še poveste v kateri trgovini si lahko ogledam način in sistem dela.

Hvala za odgovor!

Verjetno bi bilo bolj smiselno, da kontaktiraš njih direktno?

Hvala za nasvet. Sem jim poslal že nekaj mailo in dobil nič odgovorov.

Verjetno pa je moje vprašanje zanimivo tudi za širšo množico ljudi.

Glede na stopnjo odzivnosti pa se zelo bojim, da ima OvcaX, kar prov, ko navaja pomisleke.

Kockar, nisem videl tvojega sproočila, jim bom še jaz poslal, mopgoče niso sploh dobili.

1.

Na kreditiraj.com ima nekaj fizičnih trgovin predstavljenih

http://www.kreditiraj.com/category/kreditni-posredniki/

Nove objavimo naslednji teden!

2.

Za spletne trgovine pa bomo prvo verjetno začeli vklaplajati naslednji teden.

3.

E-maili... sem preveril in ugotovil, da res nismo imeli še nastavljenih naslovov za e-kredite. Se opravičujem! Zato je moral biti email zavrnjen!

Naj še enkrat pošlje vprašanja? pa bomo takoj odgovorili.

4.

Prejšnji teden smo vklopili brandkredit.com, ki bodo možni tudi v okviru tehnične rešitve e-kredit.com. Prvi brand kredit za letakse karte pride ven naslednji teden. IZPLAČILO TAKOJ!

5.

Italijanski kupci in Avtsrijski kupci bodo podprti v letu 2012

lp

V vsakem primeru zagovarjam cimvec potrosniskih kreditov na trgu se posebej v teh kriznih casih za malega cloveka.

Pa vendar imam nekaj pripomb, predvsem da se ne bo manipuliralo z forumasi.

Kot vem v nobenem primeru trgovec ne placa pristojbine za to da ima na prodajnem mestu potrosniske kredite, kvecjemu odprt racun na banki s katero ima sklenjeno pogodbo. (manipulacija)

Ko se ze govori o bankreditu, bi lahko tudi natancno pojasnil, zakaj natancno je poleti 2010 prenehal obstajati kot konstrukt. (manipulacija)

Kako oni vedo, da omenjene banke (in vsi ostali) pa da so v nazkrizju z zakonom. Kot vem imajo prekleto veliko pravnikov, ki zelo dobro obvladajo svoj posel. Prav tako pa ne bi riskirali spuscat se v nelegalnost svojih storitev, se posebej ce jim je to le minorni del njihovega poslovanja. (manipulacija mi smo najboljsi, vsi ostali pa ...)

Ceki hmmm ... se mi zdi da so lahko tudi brez kritja ali kako (manipulacija).

@Herbi

Z bankreditom je bilo kar nekaj stroskov:

- najem aplikacije

- provizija za 10% potega kartice pri plačilu

Bankredit je nehal obstajati zaradi sprememeb zakona, ki vpliva na kreditiranje (predvsem prebivalstva). Zakon je bil sprejet v luci zelje, da se posamezniki ne bi preveč zakreditirali na tak in drugačen način. Prej se niso spremljali točno vsi "krediti" in njihove različice - sedaj naj bi bilo to urejeno v "eni zbirki podatkov".

Seveda je bil zakon sprejet na način, da se podjetja/banke niso mogla prilagoditi spremembam zakonov (in se še niso uspela - vsaj večina). Nekateri manjši ponudniki so sicer dobili moratorij (pol leta?) in so lahko ponujali kredite še naprej po starih pogojih. Bankredit oziroma banke pa ne, verjetno zaradi prevladojučega tržnega deleža.