Skriti solastnik podjetja

Je možno v Sloveniji kaj takšnega? Da ne bi vsak ki pogoogla videl moje ime?

Ne več. Včasih je bila možnost tihega družbenika, ki pa je bila leta 2012 ukinjena.

Ena možnost, ki jo lahko narediš sedaj, je sklenitev pogodbe o call opciji. V tem primeru skleniš pogodbo s 100% lastnikom podjetja, da se bo v določenem časovnem obdobju za določen znesek obvezal prodati določen odstotek podjetja. Se pa taka pogodba sklepa po obligacijskim zakoniku.

Primer:

A in B bi rada ustanovila skupno podjetje, vendar pa B zaradi različnih razlogov ne more biti zaveden kot lastnik podjetja. Tako A ustanovi podjetje in je njegov 100% lastnik, z B pa sklene pogodbo o call opciji, v kateri določi, da mu bo v 3 dneh po izraženi zahtevi prepisal 50% podjetja za 3750€ (1/2 ustanovnega kapitala). V opciji določita, da bo B plačal 3750€ A že ob sklenitvi opcije (da vsak od "lastnikov" že v začetku prispeva ustanovni kapital), kar pomeni, da ko B ne bo imel več zadržkov za lastništvo bo samo pozval A in bo ta obvezan urediti prepis deleža. Ponavadi se v take pogodbe doda tudi pogodbeno kazen, v primeru, da A na poziv ne bi želel prepisati dela podjetja. Ta pogodbena kazen znaša od 10-kratnika pa tudi do 50-kratnika vrednosti opcije. Pomembno je tudi, da se v pogodbi določi trajanje opcije, npr. 10 let.

Tako je kot je napisal ajudez, smo imeli v praksi tak primer pri enem podjetju. Ni noben problem na tak način uredit stvar.

Kako pa urediš moč odločanja?

V tem primeru, da ne bi bil nikjer zabeležen, vsaj uradno, moči odločanja ne moreš določiti. Po zakonu ima namreč moč odločanja nad podjetjem direktor oz. z nekaterimi omejitvami prokurist, ki je vpisan v sodni register. Če je problem samo v lastništvu podjetja in ne v tem, da si direktor/prokurist, bi bilo možno, da te edini lastnik podjetja imenuje za prokurista in hkrati omeji odločanje direktorja (sebe) in prokurista (tebe) tako, da vse odločitve sprejemata skupaj. Postane pa s tem podjetje veliko manj prožno, saj bi se morala skoraj na vsako pogodbo oba podpisati in s tem se lahko zavleče čas odločanja.

V samo pogodbo o opciji je moč odločanja težko zapisati, saj le ta ni namenjena temu ampak možnosti pridobiti delež v podjetju.