Pogodba o nerazkrivanju informacij

14 naročnikov

Menim se za delo s podjetjem preko študentskega servisa, in oni hočejo, da podpišem pogodbo o nerazkrivanju informacij (NDA). V redu, vendar sem v pogodbi zasledil, da v primeru kršitve (kar sicer ne nameravam), sem dolžal plačati nekaj 10 tisoč €.
Ali je to standardno ali naj poiščem neko drugo delo? Malo me je strah, da bi si potem nekdo izmislil, da sem pogodbo kršil in bom v dolgovih.

Morda malo smešna vprašanja, ampak sem popoln laijk na tem področju.
Hvala

Mislim da sta to loceni zadevi. Eno je kazen za prekrsitev NDA, dejansko skodo se pa potem (lahko) se loceno izterja. Zaradi tezav dokazovanja dejanske poslovne skode in hitrosti nasih sodisc so potem zaceli vsi uporabljat kar direkt kazen za krsitev NDA.

Sem pa ze zavrnil sodelovanje, ker nekdo ni hotel podpisati NDA s kaznijo. So ideje in so lahko spizdljive ideje :) na drugi strani je pa v vecini novejsih NDAjev notri bolan znesek, ki nima vec nobene zveze s dejansko skodo ali vrednostjo ideje.

@ziva...
Mene pa zanima na koliko forumov si se registriral z ženskim nickom,
da si zastavil to isto vprašanje?

O čemer govorimo tu, je pogodbena kazen. Tu podjetju ni potrebno dokazovati niti obstoja niti višine škode (ker zna biti to ravno v primeru izdaje poslovnih skrivnosti silno težko, če ne kar nemogoče - kdo lahko reče, da je imel X EUR manj prometa/dobička točno zaradi izdaje poslovne skrivnosti in ne morda (vsaj delno) še zaradi drugih vzrokov?)

Za uveljavljanje pogodbene kazni je torej dovolj, da podjetje dokaže, da je prišlo do kršitve pogodbene prepovedi izdaje poslovnih skrivnosti. Če je dejansko povzročena škoda višja od zneska pogodbene kazni (kar je seveda možno), je dolžan kršitelj poleg zneska pogodbene kazni plačati še razliko do polne odškodnine.

Zdaj pa boljši del: sodišča ne priznavajo nesorazmerno visokih zneskov pogodbene kazni. Zakon namreč določa "Sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka." Sodna praksa na to temo sicer še ni povsem izoblikovana, vendar pa se nekako nakazuje, da naj bi sodišča priznavala pogodbeno kazen največ v višini vrednosti posla (npr. v višini dogovorjenega honorarja za programiranje) - vendar, kot omenjeno, z izjemo, da če je dejanska škoda višja (in jo podjetje uspe dokazati), bo sodišče prisodilo celoten znesek škode; a to je potem že odškodnina in ne več pogodbena kazen.

LOL :D JK Group, točno o tem govorim v svojem postu zgoraj :)

Se mi je zdelo malo out of this world, da bi lahko nekomu kr na vrat na nos za neko mini bedarijo sforsiral 250k kazni. :) V končni fazi že to meji v obratni smeri na nek nepotrebni pritisk/stres na izvajalca.

No ja, good luck s tem :) KO/ČE bo sodna praksa... ravno pri programiranju ali podobnih zadevah lahko s par tisoc EUR vrednim projektom operiras z obcutljivimi podatki...