Davčni zavezanec navaja, da v podjetju razvijate storitev xxxx.com, ki omogoča komurkoli, da prodaja svoje izdelke preko spleta. V teh spletnih trgovinah morate seveda tudi obračunavati DDV, saj je v vseh primerih prodajalec davčni zavezanec v Sloveniji.
V nadaljevanju odgovarjamo na zastavljena vprašanja.
1) Ali je treba vedno obračunati DDV, če je kupec izdelka v Sloveniji?
Prodajalec, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, mora obračunati DDV od dobave izdelka kupcu v Sloveniji.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11–UPB3, 18/11 in 78/11) v prvem odstavku 3. člena določa, da so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo.
Iz navedenega izhaja, da mora davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, obračunati DDV od dobav izdelkov kupcu v Sloveniji.
2) Ali je treba obračunati DDV, če je kupec iz druge države članice in ni davčni zavezanec?
Davčni zavezanec, katerega skupna vrednost dobav izdelkov končnim potrošnikom v drugi državi članici presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali davčni zavezanec, ki se odloči, da je kraj dobave izdelkov končnim potrošnikom druga država članica, mora obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, v kateri se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (država članica kupca).
Davčni zavezanec, katerega skupna vrednost dobav blaga končnim potrošnikom v eno izmed držav članic EU ne preseže mejnega zneska in se ne odloči, da je kraj teh dobav druga država članica pa ob dobavi izdelkov preko spletne trgovine končnim potrošnikom obračuna DDV.
Pogoje za določitev kraja dobave blaga s prevozom opredeljuje Direktiva 2006/112/ES v 32. do 34. členu, v ZDDV-1 pa so povzeti v 20. členu. Tako se po splošnem pravilu za kraj dobave, kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.
Z odstopanjem od splošnega pravila pa se za kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni namembna država članica, v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDV-1 šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;
b) dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
V skladu s petim odstavkom 20. člena ZDDV-1 pa se odstopanje od splošnega pravila ne uporablja za dobave blaga, ki je v celoti odposlano ali odpeljano v isto državo članico, ki je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) dobavljeno blago niso trošarinski izdelki,
b) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, opravljenih pod pogoji iz tretjega odstavka tega člena v tej državi članici v enem koledarskem letu ne presega zneska, ki ga določi ta država članica in je objavljen na spletni strani Evropske komisije,
c) skupna vrednost teh dobav, brez DDV, v tej državi članici tudi v predhodnem koledarskem letu ni presegla predpisanega zneska.
Direktiva 2006/112/ES tako določa, da lahko država članica, na ozemlju katere se nahaja blago v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz pridobitelju, omeji prag na 35.000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti, kadar se ta članica boji, da bi prag 100.000 EUR lahko povzročil resna izkrivljanja konkurence. V skladu s to določbo je Slovenija določila prag v višini 35.000 EUR.
Osmi odstavek 20. člena ZDDV-1 nadalje določa, da se ob izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz Slovenije v drugo državo članico, ta država članica, če skupna vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj v tekočem koledarskem letu oziroma jih je opravil v preteklem letu, presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj takih dobav druga država članica.
Navedeno pomeni, da se mora davčni zavezanec, ki dobavlja izdelke preko spletne trgovine končnim potrošnikom v eno izmed držav članic EU ter preseže mejni znesek, predpisan v tej državi članici EU, identificirati za namene DDV v tej državi članici EU. Na izdanem računu, s katerim je presegel mejni znesek, mora tako obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, na ozemlju katere je s takšnimi dobavami presegel mejni znesek.
Davčni zavezanec, katerega skupna vrednost dobav blaga v eno izmed držav članic EU ne preseže mejnega zneska pa ob dobavi izdelkov preko spletne trgovine končnim potrošnikom obračuna DDV, saj se v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZDDV-1 za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.
Vrednostni limiti po posameznih državah članicah EU za dobave blaga na daljavo končnim potrošnikom so objavljeni – tukaj.
3) Kupec je davčni zavezanec v drugi državi članici. Ali je pravilno, da dobavitelj ne obračuna DDV, kupec pa mora plačati DDV v svoji državi?
Dobave izdelkov, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, davčnim zavezancem, ki delujejo kot taki v drugih državah članicah, so oproščene plačila DDV. Davčni zavezanec mora o teh dobavah poročati v rekapitulacijskem poročilu.
ZDDV-1 v prvi točki 46. člena določa, da so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10 in 82/11) v prvem odstavku 79. člena določa, da davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in prevozno listino ali drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa.
4) Kupec je izven EU. Ali se v tem primeru DDV ne obračuna?
V primeru, ko se izdelki dobavijo in odpošljejo kupcu izven Unije, je ta dobava oproščena plačila DDV.
V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene naslednje transakcije:
dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Unije prodajalec ali druga oseba za njegov račun;
dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Unije kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, ali druga oseba za njegov račun, razen blaga, ki ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje, oskrbovanje z gorivom ali druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo.
Navedeno pomeni, da je dobava izdelkov, ki se odpošljejo kupcu izven Unije, oproščena plačila DDV.
5) Zanima vas tudi kako je z obračunom DDV v primeru, ko je plačnik blaga iz Avstrije, blago pa se odpošlje v Albanijo.
Ker iz vašega vprašanje ni razvidno, kdo blago odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Unije (v Albanijo), vam lahko odgovorimo le na splošno.
Iz odgovora pod točko 4 je razvidno, da je oprostitev plačila DDV mogoča tako na podlagi a) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1, kot tudi na podlagi b) točke tega člena.
6) Navajate, da ena od strank vztraja, da se DDV obračuna ne glede na to, od kje je kupec. Zanima vas, ali je obračunavanje DDV v takih primerih prepovedano in ali bo davčni zavezanec zaradi navedenega kaznovan.
DDV se obračunava od transakcij, ki so v ZDDV-1 opredeljene kot transakcije, od katerih se mora DDV obračunati in plačati. ZDDV-1 ne vsebuje kazenskih določb v zvezi z neupravičeno zaračunanim DDV. Če bo davčni zavezanec (kupec) zahteval vračilo plačanega DDV, mu ga davčni organ ne bo vrnil, če je bil ta neupravičeno obračunan. To pomeni, da bo moral prodajalec vrniti kupcu neupravičeno zaračunani in plačani DDV ter popraviti obračunani DDV (ob predpostavki, da kupec ne bo že takoj zahteval popravka računa).
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-8830/2011-2, 7. 11. 2011
http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/ddv-pri-prodaji-izdelkov-v-tujino-preko-spleta/