Najbolj "zanimiva" stvar v vseh 27-ih straneh branja te teme se mi zdi dejstvo, da se toliko ljudi znaša nad telefonisti. Mislim, lepo vas prosim... dvomim, da se je kdo od njih nekega lepega jutra zbudil z neustavljivo željo nadlegovanja ljudi po telefonu in jim prodajat slamo. Oni so le lutke, ki delajo kar jim je naročeno z višjih pozicij.
Tudi o plači, kolektivu in načinu dela bi se dalo marsikaj povedat - imam informacije iz prve roke od kolegice, ki je ji je po nekaj tednih dela enostavno počil film in je šla. Vsak dan je bil vsak posameznik postavljen pred dejstvo "Če ne prodaš vsaj x oglasov, te od jutri naprej ne rabimo več". Če pa ima ta dotični posameznik "srečen" dan, pa se njegov nadrejeni usede zraven njega, spremlja telefonski klic in ga po koncu napi*deva, kako to da ni prodal oglasa. Plača je bila nekaj drobiža od prodaje, torej si na dober dan zaslužil npr. 20€, na slab dan pa si enostavno podaril 6.5 ur dela inštitutu. Z malico in prevozom na svoje stroške. Od tu izvira motivacija za "buzeriranje".
Naj se najbolj glasni poskusijo postavit v njihovo kožo: iz tvojega žepa se financira prevoz in malica (česar ne dobiš povrnjeno), dan boš imel mogoče plačan, že za dobro jutro boš dobil "vzpodbudne besede" svojega nadrejenega (za piko na i si lahko deležen še njegove družbe pri delu), in do zadnje minute delovnega dne nimaš pojma, če drugi dan tudi prideš delat. Tudi sam bi bil nataknjen ob takšnih delovnih pogojih...
Skratka, res me preseneča, kako se "užaljeni in ponižani podjetniki" znašajo na telefoniste. "Kako so grdi grdi, ker so me prepričali, da sem naivno privolili v nakup! Pa še zmotili so me za 3 minute!"
Je tako težko reči "Me ne zanima, papačawčaw" in odložit slušalko? Če se klic ponovi, pač narediš prijavo - takoj se spomnim na najmanj dva inšpektorata, ki bi prišla v poštev ...