Verjetno veliko podjetij ne zna razpoznati človeškega potenciala, zvečine zato, ker ne vedo (točno), kaj/koga sploh potrebujejo. Pošiljanje ponudbe "na slepo" ne da takojšnjega učinka, postavi te pa "na radar" za tiste trenutke, ko nekoga rabijo, vendar je pa odvisno od preteklega časa, koliko so pripravljeni za to odšteti. Naj ilustriram - če v 9 mesecih po poslani ponudbi podjetje tebe kontaktira in ugotovi, da si še vedno v isti situaciji (iskalec dela), te bodo poskusili plačati manj, kot zaslužiš (v smislu bolje nekaj kot nič, kajne?).

Še najboljša tehnika je v mreženju. Ustvarjaj hobi projekte in jih kaži ključnim ljudem v sferi. Uči se novih tehnologij ter o tem piši blog. Poskusi si zadati nek cilj in ga izpeljati do konca ter to dokumentiraj.

Poveži se s tistimi, ki so v tem, kar želiš početi, zelo uspešni, velikokrat od tam "kaj pade" ali pa vsaj informacija o poslu, ki ga zaradi časa/drugega ne morejo sprejeti in jo lahko vidiš kot priložnost.

S strani delodajalca je pa iskanje (bolj "najdenje") zelo duhamoren posel. Namesto o projektih, razvoju in človeških potencialih se beseda največkrat vrti okoli plač, prevozov na delo in drugi logistiki.

Sam potrebujem razvijalca Node.js/Angular/NoSQL vendar ga v Sloveniji (Maribor) v omejenem času (manj aktivnega iskanja) še nisem našel. Glavni razlog za to je, da ko so potrebe kritične, je za fiksna sredstva veliko lažje dobiti zagotovljeno delo opravljeno na daljavo (Ukrajina, Indija ipd).

LP,

Boris