Vini, valjda, da je veliko podjetij, ki s ciljanim oglaševajem in dobrimi kreativnimi rešitvami dosegajo boljše CTRje. Ampak na žalost je delež podjetij, ki vedo kaj delajo, ko govorimo o spletnem oglaševanju, minimalen.
Da ne bomo omenjali zgolj teh spornih 0,06%. Poglej kaj sem napisal v nadaljevanju. Da bi se oba modela izenačila (CNK in CNP), kar pomeni, da bi nam za isti znesek pripeljala enako število obiskovalcev na spletno stran, bi morali naši oglasi, ki jih zakupimo po ceni na klik, imeti kar 2,22 % CTR.
Če vzamemo v obzir, da večina podjetij oglašuje prek oglaševalskih mrež, pa je takšen CTR že res znanstvena fantastika.
Kar se tiče naslova - če bi na strani pustil isti naslov kot je bil v Mojem mikru "Ekonomika oglaševanja s spletnimi pasicami", potem dvomi, da bi članek pritegnil pozornost :-)
Omenil pa sem tudi drugo skupino oglaševalcev - brand oglaševalce. In jim v okvirju dal jasen namig zakaj se splača izbrati modela zakupa po CNK.
Škoda, ker je šla debata v čisto drugo smer. Z odprtjem te teme sem namreč pričakoval, da bo šla debata v smer komentiranja odnosov na relaciji oglaševalec-agencija-medij (mreža), da boste komentirali cene zakupa, povedali kaj si mislite glede znanja, ki ga imajo ljudje, ki delajo v agencijah, zakaj se v agencijah ne želijo ukvarjati z analiziranjem profitabilnosti akcij, itd.