iztok, se popolnoma strinjam, da bi moralo biti tako, če bi bilo vse kot je v teoriji.
Ampak v praksi vedno ne more biti tako in mislim, da je bolje da ljudje delajo karkoli, tudi čistijo WCje, kot pa da gledajo v zrak in čakajo, da dobijo službo, ki jim bo všeč.
Če drugega ne, tako razviješ odnos do dela, vidiš kaj pomeni delati 8ur na dan in da je praktično vseeno ali si izpostavljen fizičnemu ali miselnemu naporu, po 8urah prideš domov utrujen. Naučiš se ceniti denar, ker si si ga sam prigaral, itd, itd..
Meni je bilo prejšnje leto npr. zelo žal, da nisem nikoli prej delal v baru. Ko smo prevzeli enega, nisem imel pojma o tem. Sedaj po slabem letu mi je vse jasno, ampak če bi v svoji mladosti ene počitnice, ki sem jih presedel doma, delal v nekem gostinskem obratu, bi mi bila sedaj prihranjena marsikatera skrb in težava. Zato trdim, da so vse izkušnja in vsa znanja zelo pomembna in mislim, da tudi velikokrat več vredna kot nek papir, ki ti ga na koncu izda fakulteta.
Drugače pa ja, študenti računalništva bi se morali izpopolnjevati v nekem računalniškem podjetju, pravniki v odvetniških pisarnah, itd. Na svojih projektih je zelo težko delati, če moraš mesečno zaslužiti xy€ za preživetje, taki projekti pa ponavadi v začetku € žrejo, nato pa jih morda vračajo.
Zakaj mislite, da se ljudje zaposljujejo tako izven svoje stroke? Ne dobijo pravega dela, ali ga sploh ne iščejo?