Pričakuje se, da bo predlagana rešitev olajšala poslovanje podjetij pri ponujanju blaga in storitev
drugim pravnim osebam, tako pa omogočila večjo svobodo gospodarskega poslovanja.
ali:
Predlagana novela spreminja besedilo 6. člena veljavnega ZEPT. Ta v prvem odstavku 6. člena
določa pogoje, ki jih mora izpolniti ponudnik storitev, če želi pošiljati komercialna sporočila, ki so del
storitev informacijske družbe, pri čemer je eden izmed pogojev tudi, da prejemnik storitve vnaprej
soglaša s pošiljanjem (prva alineja prvega odstavka 6. člena). Pri tem je prejemnik storitve lahko
fizična, pa tudi pravna oseba, kar pomeni, da ZEPT glede zahtev ne razlikuje med pošiljanjem
komercialnih elektronskih sporočil fizičnim osebam oziroma potrošnikom in pošiljanjem komercialnih
elektronskih sporočil pravnim osebam. Vprašanja soglasja glede na Direktivo 2000/31/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev
informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu, ki jo prenaša ZEPT, v ZEPT
ni treba urediti, izhaja namreč že iz druge področne zakonodaje, zato predlagana novela določbo
glede soglasja opušča. Zaradi jasnosti in lažjega nadzora pa se v besedilu novega 6. člena glede na
ZEPT uvaja nov drugi odstavek 6. člena, ki v zvezi s pravili o soglasju prejemnika storitve pri
pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, napotuje na zakon, ki ureja
elektronske komunikacije, to je Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12,
110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1). Slednji pa, skladno z
evropsko sekundarno zakonodajo, vprašanje soglasja, kadar je prejemnik komercialnih elektronskih
sporočil fizična oseba, ureja strožje (še vedno je potrebno predhodno soglasje) in blažje, če je
prejemnik komercialnih elektronskih sporočil pravna oseba in predhodno soglasje ni potrebno.
Omejitev glede prejemnikov, ki so pravne osebe, je sicer vsebovana v drugem odstavku 158. člena
ZEKom-1, ki se nanaša na razmerje med kupcem in prodajalcem. Prav tako pa nekatera pravila, ki
vključujejo tudi primere, ko je prejemnik pravna oseba, izhajajo še iz petega in sedmega odstavka
158. člena ZEKom-1. Zaradi opustitve urejanja soglasja s tem predlogom zakona se v predlaganem
6. členu opušča tudi besedilo obstoječega tretjega odstavka 6. člena ZEPT, ki ureja neskladje med
ZEPT in zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, saj takega neskladja v primerih, ki jih ureja ta zakon,
ne bo več.
Pobudo za spremembo ZEPT so dali izvajalci nadzora nad neposrednim trženjem oziroma
pošiljanjem komercialnih elektronskih sporočil, in sicer Agencija za komunikacijska omrežja in
storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS), Informacijski pooblaščenec (v
nadaljnjem besedilu: IP) in Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: TIRS).
Dikcija predlagane spremembe je bila glede na prejete pripombe dodatno usklajena z vsemi tremi
pobudniki.
Pričakuje se, da bo predlagana rešitev olajšala poslovanje podjetij pri ponujanju blaga in storitev
drugim pravnim osebam, tako pa omogočila večjo svobodo gospodarskega poslovanja.
Predlog tega zakona je bil v prejšnjem mandatu Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
RS) v celoti medresorsko usklajen in maja 2014 posredovan v postopek na Generalni sekretariat
Vlade RS, ki je takrat delovala z omejenimi pooblastili. Ker je bilo v nadaljevanju ocenjeno, da ne gre
za tekoče posle, predlog zakona ni bil obravnavan na Vladi RS in posredovan v Državni zbor RS.
Gradivo se v bistvenem ne spreminja, temveč se zgolj posodablja glede na sedanje stanje, in sicer
zlasti zaradi imenovanj novih funkcionarjev ter spremem