Pogodba z oblikovalcem

@JK Group: hvala za obsežen odgovor.

tista pogodba je edina predloga ki sem jo uspel dobiti (z pomočjo IM seveda), za nekaj bolj primernega bi verjetno moral plačati?

Kako je pa s prikazovanjem projektov v portfoliu oblikovalca? Nekdo kot oblikovalec dela v studiu, ali ima pravico postaviti projekte v svoj portfolio, če pa je bil v tem podjetju art direktort, ki je/naj bi nadzoroval vse oblikovalske projekte? Ter na kak način lahko postavi te izdelke v portfolio. Spada to med materialne ali moralne pravice avtorja?

Moralne vsekakor, to so njegov osebni portfolio. Pravice, materialne, ima pa najverjetneje podjetje, pri katerem je delal.

Ceprov, hm, bom malo poizvedel, imam obcutek da so jim dajali kar klasicne pogodbe o zaposlitvi.

@perunpro: če je bilo z "imam obcutek da so jim dajali kar klasicne pogodbe o zaposlitvi" slučajno mišljeno, da potem avtor "izgubi" moralne avtorske pravice (predvsem pravico do navedbe avtorstva), je treba povedati, da tudi pri avtorskem delu, ki nastane v delovnem razmerju, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Prenesejo se le materialne pravice, pri katerih pa je prenos avtomatičen in delodajalcu z delavcem ni potrebno skleniti nobene posebne pogodbe (o prenosu avtorskih pravic).

Problem se lahko pojavi pri razmerjih, ki so podobna delovnemu razmerju (pogodba o delu, mandatna pogodba, študentsko delo, ...), pri katerih si marsikateri "delodajalec" živi v zmotnem prepričanju o avtomatskem prenosu materialnih avtorskih pravic; navadno z argumentom "saj ga plačujem". Pač še ena od preživetih okostenelih določb naše zakonodaje, ki z realnostjo nima veliko zveze, a zaenkrat ostaja.

Ne, ni bilo misljeno da avtor izgubi moralne pravice, te ostanejo.

Primer ki ga poznam:

zacel kot student, bil redno zaposlen, nato preko svojega s.p. obcasno delal za eno in isto podjetje. Zato sprasujem, ker skoraj 100% nihce od tukaj vpletenih ni razmisljal kako je z materialnimi pravicami.

Zakaj pa potem pri pogodbi o delu avtomaticno pripadajo delodajalcu materialne pravice, kljub temu da ponavadi ni nic specificnega notri napisano?

Oziroma, ce potegnem vzporednico glede avtorskega dela, torej je po pogodbi o zaposlitvi vsa koda, ki jo napise zaposleni last delodajalca?

perunpro:

Oziroma, ce potegnem vzporednico glede avtorskega dela, torej je po pogodbi o zaposlitvi vsa koda, ki jo napise zaposleni last delodajalca?

Huh, to se mi ne zdi sporno, kako pa si predstavljas poslovanje podjetja, ce koda na bi bila last podjetja?

Ravno zato sprasujem, podjetja najemajo studente/s.p./filipince... v tem primeru AFAIK koda ni kar avtomaticno last podjetja, right?

Drugo je redno zaposleni, ceprov cakam pojasnilo, ali zadosca samo pogodba o zaposlitvi.

Študent in s.p. je, kolikor jaz vem, glede tega kar velika razlika. Ker preko študentskega servisa je oblika začasne zaposlitve, s.p. pa je samostojna oseba, ki nudi avtorsko storitev. Ravno s.p. oz. samostojni umetnik je tisto, kar (vsaj jaz) običajno razumem kot "avtor". Kako je s Filipinci pa ne vem :)

s.p. se lahko tretira tudi kot redno zaposleni, to je se en podatek, ki ga nekatere nase firme ne vejo :) se posebej ce imajo v pogodbi kaksne dopuste, odpovedne roke, itd...

Sam samostojni podjetnik != samostojni umetnik :)

ZASP izrecno govori o delovnem razmerju in o "delojemalcu", zato po našem mnenju pravil o avtorskih delih, ki nastanejo v delovnem razmerju, ni mogoče raztegovati na druga razmerja, ki prav tako pomenijo neko obliko angažiranja/najemanja delovne sile oz. storitev, nimajo pa elementov delovnega razmerja.

Glede "pogodbe o delu", ki jo omenja perunpro, le pojasnilo, da je strogo pravno gledano pogodba o delu sinonim za podjemno pogodbo (člen 619 in naslednji obligacijskega zakonika), na podlagi katere ne nastane delovno razmerje; v pogovornem jeziku pa se pogodba o delu pogosto ali praviloma uporablja kot sinonim za pogodbo o zaposlitvi (Zakon o delovnih razmerjih), ki je podlaga za nastanek delovnega razmerja.

Perunpro, zelo tehtna pripomba, namreč to, da se lahko vsako razmerje tretira kot delovno razmerje (če obstajajo elementi delovnega razmerja), ne glede na vrsto sklenjene pogodbe. In ob vseh negativnih posledicah, ki jih to ima za delodajalca, je lahko vsaj ena pozitivna: avtomatična pridobitev materialnih avtorskih pravic.