Poslovno sodelovanje

Tudi moje izkušnje so take, da če že delata nekaj skupaj naj bo en pač šefe drugi pa zraven v tem kar se zmenita in točno določita kaj je čigavo delo saj bo slej ko prej eden očital drugemu da dela več od njega in da je upravičen do večje plače itd.

Prav tako kot so napisali zgoraj bo pri odločitvah problem, nato si bo eden lastil ideje in ga bo nekdo nahujskal, da bi moral dobiti več in da je več vreden in podobno.

Dobro razmislita kaj bo kdo počel, o čem bo odločal, do česa je upravičen, kaj če bo imel več dela kot ta drugi itd...

Sicer pa nista niti še začela in bo najprej treba priti do pozitivne nule :)

če sta se odločila iti na skupno poslovno pot, Vama svetujem, da VSE dasta na papir. najlažje se je na začetku POGOVORITI .. Pri pogovoru je še najlažje ..

Ni nujno, da bo tudi pri vama tako vendar iz izkušenj lahko povem, da v "španoviji še pes crkne". Sam sem se odločil za enako pot kot se sedaj odločaš ti in sem si mislil, da pri meni in z mojim poslovnim partnerjem bo pa drugače....žal sva po enem letu in pol vsak s svojimi idejami šla vsak svojo pot.

Če imaš pravo idejo in če si siguren v sebe ti njegovih 50% posodi banka in si neodvisen.

LP

Preberi si več od k.d. - komanditna družba.

Sestavljata jo najmanj 2 osebi, komplementar in komanditist. En investira v firmo in odgovarja le z vložkom v firmo, drugi pa je "šefe" firme in jo upravlja, odgovarja pa z vsem svojim premoženjem. Pa tudi tisti ki ti investira v firmo (mislim da je to komplementar - nism ziher) pa ima le omejene pravice za vpogled v dokumente podjetja in še nemore se nekaj odločat namesto tebe,...

Tolko se še spomnim iz Gospodarskega poslovanja, za več pa predlagam da poGooglaš.

Hvala vsem za nasvete. Po pogovoru še z domačimi, punco in vašimi nasveti sva se odločila, da se še dobiva parkat, pregledava vse možnosti in se potem nekaj odločiva. Je pa obema v interesu, da se stvar ornk zmen, ker nočva težav. Predvsem bo problem ovrednotit delo, kdo naj kaj dela, da bo nakoncu pravično. Verjetno bo pametno iti tudi h kakšnemu odvetniku, notarju, ...

Je sploh komu od vas uspela firma z povsem neznanim poslovnim partnerjem?

A ta tvoj je (tebi) povsem neznan?

ni kakšen dolgoletni prijatelj. najden preko interneta. sva bila že na parih kavicah, predebatirala zadevo in občutek je the best. use kot si le želim.

ampakv kaj, ko je povsod na začetku tko lepo... ;)

Hm, žal ti tudi jaz ne morem ponuditi preveč spodbudne zgodbe. Jaz sem imel partnerja, s katerim sva prej (zgolj) poslovno sodelovala. Partnerstvo v tej firmi je trajalo 11 mesecev, razhod pa je bil boleč in stresen :(

Sem pa že slišal (hočem reči, jih poznam) za podjetja, ki jih vodijo partnerji in funkcionirajo.

Ja, večina pravi, da partnerstvo je težka stvar. Ampak kaj ko imaš občutek, da se v večini strinjava, da bova probleme probala čim bolj predvidet in jih že v pogodbo zapisat... Ko pa slišiš toliko zgodb, pa te vse mine.

Kot sem omenil, rad bi imel svoj s.p. ali kaj drugega, in imel bi partnerja, ki bi tudi investiral določen znesek in tudi pomagu pri delu (če bi bil sam odstoten bi pakiru itd.). Zanima me, če je on samo investitor, to pomeni, da pač rezkira svoj vložek, glede na predstavljeno idejo. Dobi potem vsak mesec nekaj % od dobička, oz. kako to sploh poteka? kakšni so procenti v praksi?

Predlagam vama d.o.o., določita procent vloženega denarja. S pogodbo se določi kdo kaj počne, v kakšnem obsegu za kakšen denar. Na koncu leta je pa dobiček razdeljen na procente določene na začetku.

Če pa praviš, da eden zna delati; naj bo potem njegov vložek "znesek", ki ga bo opravil pri delu - in je tako postal partner.

Itak ni niti približno tako enostavno, ampak ziher bolje kot s.p. Na koncu ima denar tisti, čigar je s.p., tisti nosi posledice itn.