Luks123:
@BojanBojan
Maroko je pri meni v drugem planu. Imaš mogoče kakšen blog o tem napisan? Nekaj sem bral, da si večina turistov sposodi avtomobile in potem prečesa večji del države. Sploh tista gorovja (Atlas?) naj bi bila lepa. KAkšne so kaj ceste? Kdaj si šel ti? Jaz lahko edino v septembru.
Bloga nisem pisal, imam pa cel kup fotk, če kaj pomaga. Bivala sva v ta poceni hostlih, ki jih ni malo in se jih s pomočjo Lonely Planeta da hitro najti (ta backpackerska bukva nama je zelo prav prišla). Tam sva bila konec avgusta - začetek septembra, ravno sva ujela zadnji teden Ramadana, a so se kljub temu našle sobe v hostlih (ob praznikih več ljudi potuje in rabi nastanitev, namreč).
Ni bilo neke pretirane vročine, pač odvisno od tega, ali si ob obali ali v notranjosti in kako visoko se nahajaš. V hribih zna biti bolj mrzlo kot pri nas v Sloveniji, ker je Atlas kar visok, pa tudi v Rifu (na severu) znajo biti noči kar frišne. Ob Atlantiku stalno pomalem piha in če je vroče, tega niti ne opaziš.
Kot rečeno, za vso hrano (nisva se preseravala), vse prevoze po državi in vse vstopnine in podobno sva dala vsega 600 evrov na glavo (z letalom iz Bergama in vlakom do Bergama ter nazaj vred), potovala pa sva malo z vlakom, predvsem pa z avtobusom (priporočam glavnega državnega avtobusnega prevoznika). Če si družaben tip človeka, je to super priložnost za navezovanje stikov in pogovor z domačini, čeprav si tistih vsiljivcev v medini lahko hitro kar sit. Pri tem seveda moraš vzeti v obzir tudi kulturne posebnosti domačinov, a to verjetno že veš.
Ceste so še kar OK, če vzameš v zakup, da je to relativno revna država, a glede rentanja avta in vožnje ti ne znam svetovati. Če si namenjen v hribe in po poteh, kjer ni javnega prevoza, je to seveda zelo dobrodošlo.
Ljudje so v primerjavi s kako Tunizijo bolj prijazni, prodajalci pa manj vsiljivi (kar ne pomeni, da niso sploh, toda tudi s tem se da preživeti, če veš, kako). Kraljeva žena je, kot sem bral, po izobrazbi programerka (iz Feza, ki velja za intelektualno prestolnico), baje so zato internetni kafiči (no, saj ne strežejo pijače, so pa zato kompi) po celi državi dobro razširjeni in mladi se jih precej poslužujejo - v primerjavi s Tunizijo, kjer je internet bolj kot ne eksotika.
Meni sta od vseh mest najbolj ostala v spominu Marakeš na jugu in Fez na severu, so pa vsa večja mesta vredna obiska. Spet - odvisno, kaj te zanima. Jaz sem bolj ciljal na kulturno-zgodovinske znamenitosti, zato se nisva cijazila kaj preveč po Atlasu, sva pa šla na ogled puščavskih sipin na jugovzhodu in se tam ponoči čudila Rimski cesti v ultra HD, prespala v berberskem šotoru in se zbudila zgodaj za ogled sončnega vzhoda. Sicer je puščava tam predvsem kamnito pusta, tiste klasične puščavske sipine so namreč zelo lokalne narave (par kvadratnih kilometrov in to je to). Pot iz Marakeša v Ouarzazate je peljala čez neke prelaze v Atlasu in je bilo zelo slikovito, hudi prepadi in rdeče skalovje, toda nisva rinila globlje vanj.
Mesta ob Atlantiku (Agadir, Essaouira) so super plac za surferje, ker, kot rečeno, tam stalno nekaj piha, vetra in valov je več kot dovolj.
Priporočam nakup arganovega olja (super za kožo, pri nas je drago kot žafran, tam precej manj), prehranjevanje v lokalih, kjer jedo domačini, ker s tem ne podpiraš lupljenja glupih turistov, urjenje v res doslednem barantanju (če si plačal polovico začetne cene, si že močno preplačal zadevo, tretjina je OK), pri roki vedno en prijazen "La, šukran" (Ne, hvala), ki ga spremlja nasmeh - za odganjanje vsiljivih "vodičev" in prodajalcev, potem degustacijo vseh lokalnih specialitet (od sveže stisnjenega pomarančnega soka, močno sladkanega metinega čaja, tajina, palačink/kruha do hašiša :-) ) ... pa še kaj bi se našlo. S sabo sva stalno imela flaškico vodke (ker je prozorna) za razkuževanje želodca po obroku, da se s tem izogneš kaki driski, če tvoje črevesje ni vajeno lokalnih bakterij :-)