Ameriški sanjam se ne reče zaman "sanje". Dobro jutro!

Dobil sem 6 zastonj kart za jutrišnjo tekmo Olimpija-Budućnost.

Če koga zanima, naj mi javi do jutri dopoldne, ker potem me ni in karte propadejo.

Kot nov uporabnik foruma tudi jaz pogrešam tako obveščanje.

Seveda pa naj bi bil omogočen opt-in za vsako temo posebej (Sledi tej temi) in posebej za ZS.

Look at my horse, my horse is amazing

Najprej: vsem hvala za feedback!

Kot sem že na začetku navedel: ne domišljam si, da bom lahko starim mačkom solil pamet, in če so celo izvajalci storitev proti, potem res ne morem z glavo skozi zid. Zato umikam predlog.

Obenem pa seveda me nič ne stane, če tako idejo predlagam (zato je tudi v tem delu foruma) in preverim, ali je morda trg zrel za kaj takega ali vsaj naklonjen temu. Greh bi bil, če ne bi probal :-)

@Perun: hvala tudi za dobronameren nasvet, čeprav bi se težko strinjal s tem. Morda sem res naiven ali idealist (ali kar oboje), a sem na nekaj mestih bral, da naročniki (oz. delodajalci ipd.) baje cenijo proaktivnost, angažma in voljo do sprememb pri ljudeh, ki delajo zanje. Vse bolj se očitno kaže, da so take ideje iz konteksta Economy 2.0 bolj kot ne leporečje in fasada (IMHO). Jaz osebno bi kot naročnik bolj cenil tistega, ki se zna postaviti zase (in svoje delo) in to zmore tudi utemeljiti, kot pa pohlevnega in poslušnega slugo brez lastnega mnenja ali brez "cojones", da ga izrazi.

Že oddano?

Deluje - za koga?

Tak argument so namreč uporabljali tudi nasprotniki sufražetk, KKKjevci ali srednjeveški fevdalci, za katere je sistem seveda več kot deloval :-)

Ne deluje, če pogledaš z moje pozicije.

Tudi če bi si zmogel z naročili zagotoviti za ene 10 ur dela na dan, ne bi mogel zaslužiti toliko, da bi mi na koncu meseca ostal kak evro ali dva (in to dobesedno). Če živiš v najemniškem stanovanju (in ne v podedovanem ali pri starših), futraš še kaka lačna usta in tako naprej, ti ta strmoglavljena tarifa ne omogoča preživetja. Prištej zraven še vse ostale študente, honorarce in mimoidoče padalce, ki si s pisanjem in prevajanjem popravljajo standard (medtem ko ga jaz niti ne dosegam), ki jim za tarifo ni mar, dokler dobijo tistih nekaj fičnikov, tebi pa s tem zbijajo ceno, pa boš razumel, kaj vse morajo požirati ljudje, ki jim je to edini vir zaslužka.

Pa nikar ne govori, da je "kvaliteta prej ali slej nagrajena", ker v veljavnem sistemu odloča kvečjemu cena, izdelki pa so naročnikom dobri že, če so "close enough". Upam, da se res motim :-)

Glede dvojnega postanja, ja, velja, bom upošteval.

Glede sistema: zdajšnji, ki je trenutno v veljavi, pa ni v interesu izvajalca, zato ne vem, zakaj bi se ti javljali na take oglase, ane. Da eden drugemu zbijajo ceno? Dvomim, a prav to se v resnici dogaja. Sapienti sat.

Sam preferiram pač tistega, ki je nagnjen v smer izvajalca, ker je razmerje moči trenutno takšno, da je v prid naročniku. Tako bi tak sistem naročanja malo uravnotežil razmerje sil in iz odnosov nad/podrejenosti naredil odnos enakovrednih partnerjev.

Z obžalovanjem namreč opažam, da se tudi v kontekstu novih tehnologij prav dobro obnesejo tudi stari poslovni modeli in preživete ekonomske paradigme. Zgleda, da sem se zmotil in upravljalcem novih tehnologij narobe pripisoval progresivnost ter pozitiven odnos do sprememb. Mogoče je to res moja napaka, da iščem krave v kurniku :-)

Morda sem bil malo dolg, a upam, da sem bil zato vsaj jasen :-)

Ne, nisem govoril o tem. Preberi še enkrat :-) Ni govora o dogovarjanju, govora je o transparentnosti.

Naročnik ponudi ceno, ki je na ogled vsem: komur se ta zdi sprejemljiva, jo sprejme in se prijavi. Če ni interesa, potem to že ni optimalna cena in jo mora dvigati, dokler se kdo ne javi. Če je interesentov več, odločajo reference in/ali muha naročnika.

OK, razumem bojazen : tukaj morda obstaja možnost dogovora, ampak je zelo zanemarljiva. Za učinkovit kartelni dogovor morajo biti izpolnjeni določeni pogoji: predvsem ta, da se ne pojavijo kakšni "mimoidoči" konkurenti, ki bi bili cenejši od kartela. To je na tej sceni nemogoče doseči, ker je vstop na ta del trga zelo odprt (in ne zaprt, kot to zahteva kartel), pa še višja, kot je kartelna cena, več je verjetnosti, da se najde kak študent ali honorarc, ki ni zavezan takemu dogovoru in je sposoben izpeljati naročilo. Zato je tak scenarij manj verjeten, je pa ugoden za izvajalce.

Zdaj pa to poteka tako, da se objavi ponudba brez cene, potem pa se naročnik o ceni pogaja z vsakim izvajalcem posebej. To poteka stran od oči zainteresirane javnosti, zato je odlična priložnost za izigravanje enega izvajalca proti drugemu, na primer: "čuj, oni mi je zahteval 10% manj, can you beat that?". V tem primeru obstaja več verjetnosti za mahinacije, saj en sam naročnik z lahkoto okrog prsta obrne nekaj izvajalcev in pri njih zbija cene, saj drugi izvajalci ne vejo, koliko je kdo ponudil, kot pa pri mojem predlogu, ki zahteva uigranost več različnih akterjev. Kaj se vam zdi bolj verjetno?

Pa če nič drugega, je tu manj transparentnosti, nihče nikoli ne izve, za koliko je bilo kaj izvedeno (razen udeleženih), ni razvidno, kako se kakšen naročnik odloča za izvajalce (ali po ceni, ali po kakovosti), "for all I know" bi tudi cene lahko bile umetno znižane (tako kot so pri nepremičninah umetno zvišane) ...