N atuj TRR mislim, da ne gre v Slo. Na lasten TRR pa brez problema. Ali pa seveda na Viso Electron.

Takšne nastavitve v Search Console imamo mi že več kot 3 leta, prav tako imamo sitemap s hreflang in v nobenem primeru ne deluje čisto tako kot bi želeli.

Imamo pa lokacijsko ločena naslednja področja: US, CA, NZ, AU, UK, HR, SI, EU in preostanek sveta posebej. Gre za spletno trgovino.

Vložili smo ogromno truda v sitemap in nastavljanje vseh lokalnih podstrani v Search Console, ampak google ni znal sprejeti, da se na angleških straneh spreminjajo samo naslednji parametri: valuta in cena (z davkom ali brez davka). Zato nam je označeval te strani kot duplicate content, ne glede na jasno izpostavljenost v sitemapu s hreflang tagi.

Nato smo nad googlovim razumevanje lokalizacije enostavno obupali.

Brez pomisleka bi na tvojem mestu izbral katerega od teh, ki so se tukaj javili. Sam sem preizkusil že vse tri in pri dveh še vedno gostujem in bom verjetno še dolgo v prihodnosti. Njihova kvaliteta storitve se brez težav primerja s tujimi gostovanji.

Je komu med vami uspelo pridobiti avstrijski ID za DDV? Nam so namreč izdali avstrijsko davčno številko in na lokalnem davčnem uradu (Graz) si trdijo, da nam za plačevanje lokalnega DDVja ne morejo izdati IDja za DDV (torej ATUxxxxx številke). Slednje se nam zdi zelo čudno, saj smo v več EU državah v enaki situaciji pridobili lokalne IDje za DDV in nam nikjer niso vsiljevali le davčne številke.

Ima kdo med vami podobne izkušnje?

Če so bo kdo razpisal v tej temi, naj malo bolj podrobno opiše še izkušnje z avstrijskimi računovodji? Mislim, da je ta tematika kar pomembna za večino spletnih prodajalcev.

Pri nas se poslužujemo rešitev, ki jih ponuja podjetje SISCOR d.o.o. Od polnilnih kosmičev, strojev za mečkanje papirja, do embalaže.

Pred tem pa smo uporabljali lokalnega ponudnika za izdelavo kartonaže (za nas je izdeloval 32 različno velikih škatel), Aero za lepilne trakove (to še vedno uporabljamo), polnilne papirje, kosmiče, razrezane trakove papirja iz naše uporabe in še kaj. Ampak na dolgi rok smo ugotovili, da si je bolje najti enega dobavitelja za vse in kvalitetne materiale.

Jana, morda bi bil prvi dober korak da se usmeriš na področje, ki te tudi sicer zelo zanima. Ker prodaja samo zaradi prodaje običajno ni nikoli tako uspešna kot prodaja stvari o katerih veš veliko in te veselijo.

Če se lotiš spletne trgovine tako, da dobivaš promet preko organskih kanalov, potem tudi ne potrebuješ velikega budgeta. Je pa res, da je tvoj pristop, da imaš izkušnje iz marketing in bi rada nekaj prodajala, ti je pa skoraj vseeno kaj. Torej točno nasproten pristop, ki ti ga svetujem jaz. :)

Preseren ima sicer prav, glede tega kar je napisal. Po drugi strani pa pristop: "prodajamo povsod malo in je to nato skupaj veliko" vseeno ni popolnoma za odmet. Če obvladujete zgoraj naštete jezike in vam je primarni vir obiska organski, potem ne škodi poskusit.

Matematika kako iskati nove trge je potem sila enostavna: katere jezike obvladate in kateri trgi so dovolj veliki, da se bo trud prevoda povrnil. Prevoda, ki ga nardite kar tako mimo grede. Ker vlagat tisoče evrov v prevode, kjer potem ne boste aktivno delali nič na marketingu se pa nikakor ne splača.

Najlažje je to narediti s sitemapom.

Pomagaj si s tem: http://www.themediaflow.com/tool_hreflang

Mi imamo zelo podobno gibanje, tolažimo se, da je pač začetek poletja... Drugih znakov, ki bi kazali na kak drug razlog nismo opazili.