@ED
Napisal bom, kje je tvoj račun pomanjkljiv in dodal tisto, kar nisi mogel vedeti.
Prvih 12 let nisem imel enega samega učitelja, ampak sem jih vsako leto imel vsaj 10 ali več. Pri obratovanju šol so tudi plače učiteljev zagotovo manjši strošek kot so učbeniški skladi, amrotizacije stavb, stroški energije in ostalo.
Torej to bistveno dvigne strošek prvih 12tih let, da ne dodam da nas je bilo v osnovni šoli 18, v srednji pa 24.
Naprej pri izračunu za faks je bilo pri meni redni študij do diplome 5 let + 1 leto absolventa, hkrati pa nas ej bilo v prvem letniku 40, v petem letniku pa sem bil na svoji smeri sam. Imel sem v povprečju 10 profesorjev na letnik. Stroški eksperimentalne opreme, prostorov energije in ostalega pa seveda bistveno presegajo stroške plač profesorjev.
Torej prideva med brati iz tvojih 20000€ na cca 50000€.
Pozabil si dodati 4 leta v srednji šoli in 6 let na faksu Zoisovo štipendijo v najvišjem rangu. Tu prideva do naslednjih
120 mesecev x 200€ = 24000€. (predsednikova nagrada za maturo ni všeta, ker je drobiž)
Po diplomi sem študiral naprej in za plačo MRja in raziskave prejel cca 155000€.
Skupaj torej 50k + 24k + 155k = cca. 230000€
Verjetno bi še lahko šteli kakšno malenkost, priznam pa svojo napako, ker sem se zmotil za kakih 20%.
Dejstvo ostaja, da je država/družba/kakor koli kdo to imenuje v mene vložila ogromno in pošteno je, da to vračam. V koga drugega je vložila manj, a pod 40k mislim, da ga ni med nami. In jaz cenim to kar sem dobil in mi zato ni problem plačat davke in jih tudi vestno plačujem.
Ker večine takšnih kot sem jaz starši ne bi mogli spraviti na ta nivo znanja, tudi drugače gledam na debelo ali suho državo. Je pa res, da bi bilo treba vseeno veliko stvari spremeniti. Ampak zagotovo ne v duhu novodobnih neoliberalnih manter kako je treba državo narediti vitko in vse sprivatizirati. Šolstvo in zdravstvo zagotovo ne. Kam pridejo zasebne banke pa smo tudi videli 2008 pa še cel svet so zraven zapeljale v krizo.