Če mi gre kaj na jetra so pa tele EU birokracije k ne morejo met enga centralnega registra, računa, kamor bi se vse stekalo pa potem po SEPA vse lepo do lokalnih uprav. Kake neumnosti so to da moraš sledit vsem lokalnim zakonodajam. Saj gre za Skupnost, ne divji zahod. Da ne omenjam pravilnost VAT številk pri katerih se mora kupec in VAT ujemati tako kot pišev VIES bazi. Če se ne ujema je takoj rdeča lučka na davčni. Nimaš pa vraga na voljo API v Bruslju da bi lahko že med vnosom stranke preverjal pravilnost vnešenega. Ne. Treba je na roke preverjat. In birokrati so zapisali, da je pravilnost VAT na strani prodajalca - da ta mora preverit pravilnost. Dali pa nam niso niti enega avtomatskega orodja. Pač vsi tam jedo še z leseno žlico.

JankoOcvirk:

Ali pa probaj kompezirati s Hanyotom tvoje storitve, za njegovo znanje in ti pomaga vse skupaj sestavit ;) Pa še po možnosti na koncu dobiš recenzijo predlogov in izboljšav od strokovnjaka na tem področju.

Hanyo se ji je že zahvalil, da ga je spomnila, zakaj to nikakor ni dobra ideja... :) Ni jih veliko tipa Ariel Rebel.

Čakte mal a ni za to v prvi vrsti potrebna prijava pri naši davčni kot neke vrste posebni davčni zavezanec in nato ti lepo oddaš v posebnem ddv-o obrazcu za katero državo si obračunal koliko lokalnega davka, nato vse to nakažeš naši davčni, ta pa potem razpošilja tijim davčnim naprej? tako bi to imelo smisel.

mimogrede a ta meja 35k EUR velja tudi za stroitve (telekomonukacijske, oddajanja in elektronske storitve) ki se opravijo tujcu nezavezancu?

Če ti misliš plačevanje storitev z valuto ki ni enaka valuti v kateri imaš likvidna sredstva, potem transferwise.com. hifx.co.uk je ista stvar, samo manj popularna.

če pa misliš nakazovanje iz kartice v sistem, sistem ti pa pošilja fizično gotovino na dom, to pa je hudo podobno pranju denarja s čimer pa nimam izkušenj... mi je pa jasno zakaj jih tako moti "via address".

če pa že rabiš preusmerjat pošto in nočeš dajat svojega naslova se temu reče "mail forwarding". tudi tam zna marsikateri mail forwarder zadostit zahtevam AML zakonom in izpolnit KYC, kar pomeni kopije IDjev... vsaj v UK je tako. priporočam kako nemško varianto. tam tega ni bilo zasledit. če gre za legalno stvar IDji niso problem, samo problem je ker težko komurkoli zaupaš svoje IDje.

če je pa težava samo v debetni kartici potem pa ne vem če imaš resen problem.

@vddblem

Hanyo je povedal vse v slovenščini. če hočeš slišat pol manj v angleščini lahko greš tudi na gfy.com. Zastonj kosila ni, čeprav hanyo ti je dostavil cel zajtrk na pladnju za česar kreacijo je porabil kar nekaj časa. Za vse ostalo je tu Google. Ali Mastercard, če je prva rešitev pretežka.

A gre za SLO prodajalca ali tujca? Če za SLO ima še nek smisel dobro pogledat, če za tujca pa je to zgolj zgolj dodatek na torti (ki je potreben ali ne) za že v osnovi dobronamerni posel, katerega implementacija na koncu vedno odvisna od moralne teže prodajalca. Za tistega s slabimi nameni iz tujine je vseeno če podpišeta na pogodbi samo stavek "Vse kar trdi prodajalec je resnica". Sam sem zadnje 3 deale speljal brez pogodb na lepe oči zgolj zaradi pozitivnih signalov, ki jih je prodajalec dajal in največkrat je to tudi vse kar imaš v rokavu, POLEG standarne due diligence. Signali. Papir v takih primerih prenese vse. Za tujino imam tako pogodbo, ki sem jo podpisal, a le bolj zaradi večjega občutka legalnosti posla na obeh straneh, kar pripomore do dolečene mere spoštovanja zapisanega, vendar če se nekdo odloči da določb v pogodbi po prodaji ne bo spoštoval, moaš biti siguren da so te določbe tebi v majhno škodo. Če vse visi na zapisanem v pogodbi a hkrati nimaš nobenih trdnih dokazov o tem da večinsko vse stoji na videnem in slišanem in da le tisto pije vodo, potem raje odstopi od nakupa.

Unikatnost člankov je enostavno preverit tako da si izbereš nekaj stavkov iz vsakega članka in jih poguglaš. Če ne obstajajo je unikat. Druga stvar je da pregledaš kvaliteto članklov. Bolj kot izgleda slaba kvaliteta večja je verjetno spina - torej kopija unikata. Ob tem lahko že v osnovi rečeš, da je content sam po sebi junk in torej nima vrednosti, oz. da je riziko toliko večji zaradi slabih signalov, ki jih tak content oddaja.

Prenos domene preko escrow.com, prenos kode pa priporočam da prevzameš kar njegov hosting acc. Če to ni možno, naj se kreira ločen acc pri njem, za takojšen prenos nate ob predaji gesel preko escrowa. Tako in tako ne boš plačal dokler "inspection period" ni zaključen, v kar spada tudi prenos kode.

@wackmofo, smešno. nekonsistenca. sicer pa za evem in podobne javne servise me ne čudi, glede na to, da še sedaj nimajo zrihtanega vtičnika in je njihova edina rešitev, da nas silijo uporabljat neke stare verzije brskalnikov (kot da bo kdo downgrejdal), ker na novih ne dela nič. to je tam tako že 1 leto, kar je noro, ampak hej, včasih je pa nekonsistenca (ali birokracija) tudi tako lesena, da je celo v korist državljanom. :)

Na prvi espe, ki sem ga odprl 2 leti nazaj iz Paypala nakazujem na Payoneer brez problemov. Letos sem odprl drugi espe in sem hotel dodat Payoneer v Paypal. Pokličem na Paypal, povem da imam US račun, da naj mi odklenejo US bank opcijo, pa oni vidijo da je slovenski account in samo vprašajo "če je moj kao US account v bistvu account na Payoneerju?". Pa jaz povem da "je tako", prepričan da ne bo problem, ker tudi za prvi espe lepo laufa. In takoj rečejo, da to pa ne bo šlo. Da na Payoneer ne odobravajo plačil kao za mojo zaščito. Me je imelo, da bi zabrusil, kako da ne, saj na prvem acountu pa to laufa, pa sem se lepo ugriznu v jezik.

Kao, baje, da že vsaj 3 leta ne odobravajo plačil Paypal to Payoneer.

Razen, seveda, kot kaže, če dobiš na telefon support, ki ni pozoren in ne vpraša. Potem pa očitno odklenejo US bank opcijo in lahko vneseš Payoneer.

Tako imam zdaj 2 paypal acc. Na enem laufa Paypal to Payoneer, na drugem niso dovolili.

Je pa baje razlog v tem da če gre kaj narobe pri nakazilu na Payoneer, da ima Paypal potem težave z vračanjem tega denarja na račun pri Paypalu. Možno. Sam težav s prenakazilom še nisem imel in ne morem komentirat.

So me pa potolažili da bodo baje čez 1 mesec omogočili bank withdrawale tudi na SLO banke. In to so mi rekli enkrat v začetku meseca. Tako da... Vprašanje bo samo ali bo SEPA wire al bo US wire. Glede na to da nas mastno oberejo pri konverziji USD to EUR bo že moral biti SEPA.

Potem res ne bomo rabili Payoneerja, ki je za konverzijo vzel 2% za Paypalovo nakazilo pa še 1% pred tem. Potem bo to in-line s stroškom Paypalove konverzije, ki se giblje nekje okol 3%.

mike69:

perun - že 2 leti nazaj ko sem odpiral s.p. je bila ta fora da če si v bloku si rabil dovoljenja od sosedov ki mejijo na tebe - levi, desni, zgornji in pred tabo.

Ne vem če so kaj že spremenili glede tega.

ne vem kje vi to odpirate ampak 2 leti nazaj, ko sem odprl prvi espe in letos, ko sem odprl drugega (kjer sem prokurist) nisem rabil nobenega soglasja za oddat, še manj sem pa tega iskal pri sosedih in še manj me je kdo po njem spraševal pri registraciji. sem pa vse urejal preko evem.gov.si

prvi espe je registriran v poslovni stavbi, a vseeno ajpes tega ne ve. drugi je registriran v bloku.

še bolj komične so mi te fore z nabiralniki v praksi. namreč v naši poslovni stavbi, če ni naslovnika na nabiralniku, je tam ena mizica in poštar kar tam pusti pošto za "neznane" naslovnike. tisto se potem tam svaljka 2 tedna in nato čistilka zmeče v smeti. in teh pisem za "neznane" je tam na mizi vsak dan nekaj. tako da se da tudi brez nabiralnika, če veš kdaj pričakovati pošto. in ti "neznanci" točno vedo kdaj lahko pričakujejo pošto. ponavadi je ta pošta, ki nato po 2 tednih konča v smeteh, poslana iz ministrstva za finance.

hočem povedat, da so ti zakoni z nekimi soglasji lastnika in nabiralniki na stenah povsem brez učinka, če hoče nekdo delovati nepošteno in ravno za nepoštene so bili implementirani.

res pa je, da so soglasja sosedov namenjena temu, da nekdo ne more urediti mizarstva v bloku. če soglasja ni, tudi mizarstva ni. toliko pa delujejo.

to drži, vendar soglasje lastnika (v kolikor nisi sam) in soglasje sosedov sta dve stvari. za registracijo (odprtje) potrebuješ prvo, za obratovanje pa slednje, kar hraniš lahko doma v fasciklu za inšpektorja, če se kdaj nalepi na vrata. vendar za naše mirne dejavnosti MOČNO dvomim da bo kdo kdaj potrkal. ne rečem da imaš neko glasno obrt pa ima inšpektor preveč časa, rugače pa samo če kdo prijavi, a to morajo biti res žleht sosedje.

kar se pa tiče teh štosov, da se prepreči, da se lahko kdorkoli prijavi kjerkoli je pa zakon implementiran absolutno brezvezno. namreč: lahko ti dobiš nekega lastnika stanovanja (težko v teh časih res ne bo), mu daš 100 eur, da podpišeta najemno pogodbo, dobiš njegovo izjavo da ti dovoljuje v najemniškem stanovanju opravljati dejavnost, hkrati pa podpišeta še odpoved najemne pogodbe, ki velja takoj naslednji dan. pri registraciji firme oddaš ta velecenjeni birokratski nebodigatreba imenovan soglasje. od tam dalje pa na ajpesu nikogar več ne briga ali si ti po tem še v najemu na tem naslovu ali je na tem naslovu samo še nabiralnik. nihče več ne vpraša ali še imaš tam firmo. pomembno je samo, da si imel soglasje ob odprtju in najemno pogodbo. tebe pa nikoli ni bilo tam, razen nabiralnika, seveda.

da ne rečem, da imaš podjetja, ki ti omogočajo registracijo na njihovem naslovu na tak način, ker, seveda, obstajajo tudi povsem legalni vzroki za take najeme. stane pa približno tam nekje.

vse kar so dosegli je samo to da imamo še en dodaten ceglc za izpolnit ta pošteni, za tiste z nepoštenimi nameni pa je to samo le 1 ura več dela na poti do nepoštenega cilja.