Kat-ka hvala za mnenje. Se strinjam s tabo glede motečnosti znanih besed ...

Ravno o tem sva pred kratkim govorila z Andrejem, da je zelo moteče, ker se da znotraj besedila prepoznati določene slovenske besede. Zadeva sploh pride do izraza ko je v povedi na enem mestu več dvo/tročrkovnih besed, ki zaradi algoritma ostanejo nespremenjene. To pa povzroči, da se oseba podzavestno začne ukvarjat z besedilom in njenim semantičnim pomenom—prvi cilj, ki se mu želimo izognit.

Potrebno je razumeti, da je projekt še zelo v povojih in tudi algoritem potrebuje še veliko fines, da bo generiral uporabno osnovno besedilo. Hvala vsem za konstruktivno kritiko in pohvale.

Od projekta lahko v doglednem času pričakujete sledeče:*generiranje osnovnega besedila glede na št. znakov, besed, odstavkov

*možnost generiranja strukturiranega osnovnega besedila z naslovi in podnaslovi

*možnost generiranja strukturiranih podatkov osnovnih form (npr. novica, članek, komentarji, tabele ipd.

Končni rezultat generiranega besedila oz. forme strukturiranih podatkov bomo nudili v copy/paste prijazni obliki, saj želimo čimbolj poenostaviti in olajšati proces priprave vsebine za oblikovanje. Prav tako je v planu v doglednem času generiran output podati uporabnikom v obliki prijazni za uvoz v bazo (npr. generiranje 30ih novic, ki jih s parimi kliki lahko uvoziš v bazo) , ter s tem bistveno pospešiti in olajšati proces testiranja spletnih mest, ki je do sedaj temeljil na c/p enoličnega besedila.

Posodobitve projekta sledijo v kratkem.

Še enkrat hvala vsem za feedback entuziazem v tako zgodnji fazi projekta.

Naj pojasnim...

Problem originalnega lorem ipsum teksta je v tem, da ne odraža slovenščine. Zakaj?

1) besedilo ne vsebuje nobenih črk z diakritičnimi znamenji

2) bistvena razlika v povprečni dolžini besed

3) bistvena razlika v povprečju razmerja med dolgimi in kratkimi besedami

4) bistvena razlika v pogostosti posameznih črk

Zaradi omenjenih faktorjev izurjeno oko s težavo oblikuje besedilo, saj se le to obnaša drugače, kot se bo kasneje obnašalo realno besedilo v slovenščini.

To še zlasti pride do izraza npr. pri ožjih kolonah, ko se besedilo lomi bolj rigidno, ter z lorem ipsumom nastajajo na nazobčeni strani celi kraterji—stran s seznamom, sestavljenim iz fotke, naslova in opisa (približno 250 znakov) zgleda kot, v besedah mojega mentorja, kebab. Prav tako v primeru ožjih kolon obstaja zelo velika verjetnost, da se v besedilu pojavijo reke.

Problematika prav tako leži v pojavu, ki se imenuje barva teksta. Četudi imamo opravka s črnim besedilom na beli podlagi, ima različno oblikovano besedilo različno "barvo". Govora je o nekakšni zgoščenosti, na katero vpliva kompleten negativni prostor. Zaradi različne pojavnosti posameznih črk, imamo opravka tudi z besedilom z drugačno "teksturo", če se lahko tako izrazim.

Seveda, če dlakocepski oblikovalec želi delati s slovenščino, naj vzame neko drugo slovensko besedilo... Praksa oblikovalske profesije kmalu nauči slehernega oblikovalca, da ljudje oblikovanega izdelka ne dojemajo zgolj kot formo, ampak ga vedno dojemajo kot celoto skupaj z vsebino. In prav ta vsebina v veliko primerih stoji v napoto v pogovoru med obemi stranmi, zato se je problemu lažje izogniti že v štartu.

Seveda maestro Andrej uspešno razvozlava matematični jezik slovenščine, dočim moja malenkost bo v kratkem poskrbela za ultra sexy uporabniški vmesnik, ki bo slehernemu slovenskemu oblikovalcu ponudila rešitev tega problema.