http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/odgovor-strokovnjaka-obdavcitev-prihodkov-iz-spletnega-oglasevanja

Če gre za visoke zneske, se splača vložiti tožbo na spregled pravne osebnosti (8. člen ZGD-1). Skoraj prepričan sem, da bi s tožbo uspel.

Imam veliko izkušenj in znanja s področja registracije blagovne znamke.

V kolikor ne bi radi zapravljali časa s študiranjem postopka registracije in izdelavo same zahteve za registracijo BZ, vam jo zelo ugodno registriramo mi.

Še odg. na zgornja vprašanja:

Dovolj je, da izberete samo razred (ni potrebno izbirati podrazredov).

Žal se po registraciji BZ ne da dodajati novih razredov, zato je smiselno pred samo vložitvijo zahtevo dosledno premisliti, kakšno blago in storitve se bodo zavarovale pod znamko.

Tiste šifre vam ni potrebno pisati, šifro napiše UIL.

jurij123 ima prav.

Iz pojasnila DURS, št. 4200-69-2/2008, 17. 5. 2011:

Dohodek, ki ga fizična oseba dosega s prikazovanjem oglasov različnih oglaševalskih mrež in ni registriran za opravljanje nobene dejavnosti, niti ne posluje kot samostojni podjetnik ali preko pravne osebe, se šteje za dohodek, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7), in sicer kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice.

V primeru, da fizična oseba ni registrirana za opravljanje dejavnosti, se dohodek iz naslova prikazovanja spletnih oglasov ameriške oglaševalne mreže, obdavči kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice po III. 5. 2. poglavju ZDoh-2. Akontacijo dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske pravice ugotovi davčni organ na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema dohodka iz prenosa premoženjske pravice pri davčnem organu (prvi odstavek 318. člena Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4).

Dividende se tudi upoštevajo pri določitvi višine plačila vrtca in ostalih socialnih transferjev.

V pravu obstaja ogromno pravnih standardov, ki se presojajo individualno od primera do primera (npr. skrbnost dobrega gospodarja, pravična odškodnina, primerna preživnina, obstoj zunajzakonske skupnosti, nevarna dejavnost oz. stvar itd.), tako je tudi v tem primeru.

Realnost je (žal) taka, da pravo vedno zaostaja korak ali dva za dejanskostjo. v tem primeru pa bi lahko problem predstavljali izvajalci zakonov (inšpektorji, sodniki), ki včasih niso ravno najbolj poučeno o sami stvari o kateri odločajo oz. nimajo realne slike o tem.

Zato ste tukaj vi - lastniki spletnih trgovin - ki boste največ prispevali k oblikovanju takih standardov. Pri tem boste morali pa pomisliti nase, prav tako pa na svojo konkurenco, saj takšne določbe strmijo prav k temu, da vnašajo neko "pravičnost", "red" na sam trg.