Če si seznanjen s tem programom se res vidi - postavitve, barvne sheme, ikone, zemljevid sveta... Ampak kdo bi se sekiral zaradi tega, saj večina tvojih stranik gotovo ni seznanjena z njim. Se pa jaz s tem, da uporabljaš free program za amaterje ne bi ravno hvalil (torej ne bi objavil novice na prvi strani in ne tistega bannerja).

Za nekoga, ki mu "dizajn ni blizu" se meni osebno sploh ne zdi tako grozno slabo. Seveda ni to ravno design, ki bi bil konkurenčen velikim IT-jevskim firmam, tudi se vidi, da avtor ni bil ravno dizajner, kaj šele dizajner leta 2010, ampak kot rečeno... Videli smo na IM že mnogo, mnogo hujše katastrofe.

Osebno jaz pogrešam neko ime te "firme" ali tebe ali kakorkoli že. Z logotom, po možnosti. Drugače to zgleda malo, kot bi bil to naslov recimo bloga o programiranju in svetovanju (ampak to seveda ni edina stvar, ki bi jo izboljšal, če bi imel svojo blagovno znamko).

Pa še tole: jaz v glavno navigacijo ne bi tlačil linkov, ki vodijo na zunanje strani (govorim seveda o zadnjih dveh opcijah).

Ne pozabita na razglednico :)

Zelo tehtnega premisleka, se strinjam. Ampak če kolebaš med tem, ali se vpišeš na nek F(E)RI, ali kaj podobnega, samo toliko, da boš imel neko (kao) izobrazbo, v resnici pa si želiš biti spletni oblikovalec, po mojem nisi na pravi poti. Kajti na ta način boš vedno amaterski spletni oblikovalec z diplomo iz nečesa drugega. In naj te tu ne zmedejo smeri tipa "grafično-medijsko-kajpajazvemkake komunikacije", ki ti bodo k siceršnjemu programu pripopale dva predmeta, ki bosta malo dišala po oblikovanju (če se motim, naj me prosim kdo popravi).

Če si želiš v življenju delat to kar (vidim) znaš in (kolikor razumem) hočeš. Go for it! Če pogledaš svoje življenje (18 let si star, ne?) - kaj pa imaš pravzaprav za zgubit? Imaš svoje nepremičnine, naložbe v delnicah, družino (mislim svojo, ne to, da si ti otrok), redno dobro plačano službo? Torej?

Ja, treba bo poiskat variante štipendij, sponzorja, delat ob študiju in poleg živet od zraka. Ampak če gledaš dolgoročno...

No, dobre oblikovalske šole (z interaktivnimi oddelki), kolikor jih jaz poznam (gotovo jih je še več) so (malo poguglaj, ne vem čisto na pamet):

• University of Reading (Reading, UK) - Graphic Communication


• UCA (Surrey, UK)


• Hochschule fur Gestaltung in še nekaj dalje (Essen, Nemčija)


• Designskolen Kolding (Kolding, Danska)


• ENSAD (Pariz, Francija)


• Instituto Europeo di Design (Barcelona, Španija)

Zelo (ampak res zelo) dobra je tudi državna akademija za obrt in dizajn v Budimpešti, ki je tudi cenovno verjetno ugodnejša. Problem, ki nastaja je to, da njim Angleščina ni ravno močna stran, tebi pa verjetno Madžarščina tudi ne...

Za res hude carje (ampak ne vem, kako bo to kaj z denarjem šlo skozi) pa:

- School of Visual Arts (New York, ZDA)

ali pa kaj v domovini računalnikov in interneta, v zalivu Svetega Frančiška :)

PS če zna še kdo tale seznam malo dopolnit, mostri... Bi bilo super

Saj ne prideš :) V teh letih si zelo verjetno nekje tam najdeš partnerko, job in bogve kam te potem pot odnese. Poznam nekaj primerov. Jim nič ne fali.

18 let? Prosim preberi še enkrat zadnji odstavek mojega posta in razmisli, Spaka! Če bi jaz bil tvojih let :)

PS V kakšni blatni mlaki v resnici živimo, namreč ugotoviš navadno šele kasneje (ko že zna bit prepozno).

Stvar okusa SpinX. Mene bolj vleče na jug, proti morju :)

Takole je to, Spaka: knjige moraš znati poiskati, ker je en kup šodra in "slikanic", ki ti pokažejo primere, ne dajo pa ti znanja, ki je bilo za temi primeri uporabljeno. S šolami je pa pri nas sploh problem. Še največ obljublja Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost, žal pa ravno na področju interaktivnega oblikovanja niso ravno najmočnejši. Ostale privatne zadeve znajo biti bolj nateg za astronomsko šolnino, kot kaj drugega. To domnevam iz postov obupanih študentov teh šol na recimo 3delavnici...

Perunprojeva ideja, da greš delat v kakšen večji studio (seveda moraš izbrati takega, ki ima res dober design!) verjetno ni slaba.

Druga varianta pa je seveda šolanje (ali tudi delo, zdaj imamo Schengen hvalabogu) v tujini - tam pa je programov za učiti se interaktivno oblikovanje kar nekaj. Tudi podjetij, seveda. Vem pa da je to spet stvar možnosti (tvoje situacije, starosti in vezanosti na Slovenijo - imaš družino, otroke? - pač ne poznam), denarja, znanja jezika in morda najpomembneje - ambicij. Iz lastnih izkušenj vem, da se ti, ko si enkrat v tujini, zdi Slovenija eno tako prijazno, toplo gnezdece, ki ti nudi kup varnosti in kratko(srednje)ročno tudi več udobja. Ampak dolgoročno gledano...

Blindek, videti je da se nekoliko... ehm... zgleduješ pri bigbang.si. Ampak pri njih so njihovi kvadratki upravičeni drugače - so del celostne grafične podobe, ki jo oni uporabljajo tudi na tiskovinah, opremi (fizičnih) trgovin, vrečkah... Pa tudi uporabljeni so bolj na izi. Že samo iz tega razoga bi bilo pametno, da jih odstraniš. Sicer delaš zmedo na trgu. Sicer rahlo zmedo (Big Bang je pri nas vseeno zelo mogočen brand, kljub temu, da njegova materinska firma v zadnjem času nekaj crkuje), ampak vseeno zmedo. V svojo škodo.

Če je ta podobnost nenamerna, se ti opravičujem, ampak po mojem je ne opažam samo jaz. Ali pač?

Na splošno mi je pri tolmačenju teh "raziskav" (da ne rečem stereotipov) o e-trgovinah, njihovem obisku in konverzijah nenavadna ta tehnokratskost, ko pa se vendar govori o živih človeških bitjih. Zadnje čase se e-commerce strokovnjaki (pa ne govorim niti samo o IM, ampak to poslušam/berem tudi drugje - najraje na kakem ameriško/indijskem LinkedIn forumu :)) o obiskih in konverzijah pogovarjajo, kot da jih sploh ne zanima ali je obiskovalec 60-letna babica, ameriški multimilijonar, pohotna najstnica ali pa, kot v našem primeru, strastni snowboarder.

Moje skromno mnenje pa je, da različni ljudje vizualne dražljaje vidijo, predvesem pa DOJAMEJO popolnoma drugače in potem tudi na te dražljaje drugače reagirajo. Njihovih reakcij po mojem ni mogoče speljati na 3-4 parametre v katere potem preko molitvic imenovanih tudi buzzwordi, naravnost religiozno veruješ. Človeški možgani imajo takšnih parametrov pač malo več.

Kar sem hotel povedati je, da je težko imeti ista merila že za dve trgovini, ki se obe ukvarjata recimo s prodajo kozmetike (ena je lahko namenjena menedžerkam v zgodnih 40-tih, druga pa 18-letnim punkericam), kaj šele uporabljati ista merila kar vse povprek, od računalniških iger, preko računalnikov, parfumov pa vse do snowboardov.

OvcaX, mislim da bo Out of Limitz v glavnem všeč tistim, ki jim je namenjena.

Kar sem jaz bil na predavanjih iz tega cikla, je bilo točno tako: prost vstop pač. Mislim, saj je včasih polna dvorana, kdo mora tudi stat ali sedeti na kakšni okenski polici, ampak nisem pa še doživel, da bi kdo ravno zunaj ostal, no...