išče se po cpv kodi

http://simap.europa.eu/codes-and-nomenclatures/codes-cpv/codes-cpv_sl.htm

http://www.enarocanje.si/CPV/Default2.aspx

amen to that

se strinjam ... samo poglej oglase za nove avtomobile ... ne vem kako da tam ne preganjajo "priporočenih cen proizvajalca" ....

@jure: saj pravim, ne vem a zgleda da tko delajo mv in ostali "taveliki" ... bi bilo koristno zvedeti kaj bolj konkretnega v to smer .....

"priporočene cene proizvajalca/uvoznika" pa so v vsakem primeru zavajanje ... kar je konec koncev tudi res

in tle

http://www.enarocanje.si/?podrocje=pregledobjav&nar=MV

in še tle

http://ted.europa.eu/TED/main/HomePage.do

Lih včeraj so objavili expliciten odgovor glede "priporočenih cen" ki se smatrajajo za zavajanje potrošnika (kar tudi so, saj so priporočilo in ne cena). Kako pa je glede spletnih cen ? Zaenkrat zgleda da gre skoz da spletne cene veljajo za registrirane kupce v spletni trgovini, nespletne (višje) pa za kupce v fizični trgovini. Torej moraš imeti fizično trgovino za ne-spletne cene. Skratka, pogoji morajo biti za vse enaki (tole mnenje o spletnih cenah je moja razlaga in ni preverjeno, a tako delajo tudi Mimovrste in ostali večji igralci)

prilepil sem samo nove objave (zadnih par dni) ... tako da priporočam iskanje za celovite informacije na TIRSU:

link

link

Kakšne so pravice potrošnika iz naslova garancije?

Garancijo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) določa kot vsako obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu.

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelke, za katere je s Pravilnikom o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje, predpisana obvezna garancija in za tiste, za katere je bila s strani podjetja dana prostovoljna garancija.

Na podlagi garancije lahko potrošnik od garanta (proizvajalec, uvoznik ali prodajalec) v garancijskem roku zahteva brezplačno odpravo napake. Če podjetje napake ne odpravi v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov brezhiben izdelek. Če podjetje ne odpravi napake in ne zamenja izdelka, pa lahko potrošnik odstopi od pogodbe in od prodajalca zahteva vračilo kupnine ali zahteva sorazmerno vračilo kupnine. Hkrati lahko uveljavlja tudi povračilo nastale škode. Enake pravice pripadajo tudi kupcem, ki se po ZVPot ne štejejo za potrošnike.

Če torej popravilo izdelka v okviru garancije ni mogoče ali pa traja več kot 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za enak nov brezhiben izdelek. Če takšnega izdelka ni več oziroma ga ni več mogoče dobaviti (in bi bilo s tem zahtevek po zamenjavi nemogoče izpolniti), lahko odstopi od pogodbe in od prodajalca zahteva vračilo kupnine (in ne zgolj dobropis).

V kolikor gre za enako napako, 45- dnevni rok ne prične teči z uveljavljanjem vsakega zahtevka za popravilo posebej, ampak teče od prvotnega zahtevka dalje neprekinjeno. V kolikor pa potrošnik uveljavlja zahtevek za vsakič drugačno vrsto napake, rok 45 dni prične teči za vsako napako znova.

Če podjetje v okviru garancije ne odpravi napake ali po preteku skupnega roka 45 dni izdelka ne zamenja, lahko tržni inšpektor zoper proizvajalca ukrepa z izrekom globe, ne more pa z odločbo naložiti podjetju, da napako odpravi oziroma zamenja izdelek, saj mu zakon takšnega pooblastila ne daje. Svoj zahtevek lahko potrošnik, če ga podjetje prostovoljno ne izpolni, uveljavlja le po sodni poti. Na enak način lahko potrošnik zoper podjetje uveljavlja zahtevek za vračilo kupnine.

Kaj je trajni nosilec podatkov, ki ga zahteva Zakon o varstvu potrošnikov?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 1. členu definira trajni nosilec podatkov kot nosilec, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo. Glede na 23. točko uvodnega besedila Direktive 2011/83/EU o pravicah potrošnikov morajo trajni nosilci podatkov potrošniku omogočati shranjevanje informacij, dokler je to potrebno za zaščito njihovih interesov, ki izhajajo iz odnosa s trgovcem. Med takšne nosilce se štejejo zlasti papir, ključi USB, CD-ROM, DVD, spominske kartice ali trdi diski računalnikov in e-pošta. Kot trajni nosilec podatkov pa se ne šteje spletna stran.

Kakšne so pravice potrošnika v primeru podaljšane garancije?

Prodajalec zagotavlja kupcu t. i. "podaljšano garancijo" za določen dodatni znesek doplačila, s čimer ima potrošnik po trditvah prodajalca določene pravice, če bi se izdelek v podaljšanem času pokvaril oziroma povzročil določeno škodo.

Ker trgovci to "podaljšano garancijo" predstavljajo neposredno skupaj z obvezno garancijo, potrošniki dobijo vtis, da bodo po poteku obvezne garancije, določeno (podaljšano) obdobje uživali enake pravice, kot jih imajo na podlagi obvezne garancije. A se izkaže, da temu ni tako: prodajalci v večini primerov ne določijo roka, v katerem bo napaka odpravljena, predviden je določen delež, katerega mora plačati potrošnik pri odpravi napake, itd. Ker ima "podaljšana garancija" običajno tudi nekatere vsebinske elemente obvezne garancije (npr. začetek teka podaljšane garancije z dnem izročitve izdelka potrošniku), potrošnik "podaljšano garancijo" povezuje z obvezno in ne z zavarovanjem, za kar pravzaprav v primerih "podaljšane garancije" gre. Podjetje, ki torej oglašuje "podaljšano garancijo", le-ta pa po vsebini ni enaka, kot je obvezna garancija po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot), ampak gre za neko obliko zavarovanja, uporablja zavajajočo poslovno prakso, ki je prepovedana.

Glede na vse navedeno, uporaba izraza »garancija« ni dopustna v tistih primerih, ko za to storitvijo ne stojijo povsem enake pravice, kot jih za garancijo določa ZVPot. Potrošniki naj se zato pred nakupom podaljšane garancije natančno informirajo, kaj jim takšna storitev nudi in pod kakšnimi pogoji.