Iščem računalniški servis, ker nima ne volje ne znanja usposobit očetov računalnik, ki je zgleda zasičen z virusi itd.

Predvsem je problem v WSearch Keeper (One Floor App), ki stalno odpira okenček za dovoljenje administratorja...

V glavnem, kateri rač. servis priporočate, da naredi backup (proklik od halcoma nujno) in restore windowsov?

Hvala!

Mogoče je rešitev komanditna družba?

Ne vem sicer kok "tihega" partnerja potrebuješ...

1. odstavek 2. člena Zakona o varstvu potrošnikov:

Podjetje mora s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike.

Izsek iz Zakona o javni rabi slovenščine:

1. člen
   (poslovanje s strankami)
   (1) Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.
   (2) Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:


2. določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;



3.   pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.
   
   




4. člen
   
   (besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah)
   
   (1) Pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev morajo ponudniki potrošniku potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Namesto besednega sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike. Ta določba se ne nanaša na tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk.
   
   (2) Vsako živilo, zdravilo ali fitofarmacevtsko sredstvo, ki je v prodaji na območju Slovenije, mora imeti na ovojnini natisnjeno deklaracijo, navodilo za uporabo in vse druge potrebne podatke v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.
   
   (3) Besedila iz prvega in prejšnjega odstavka morajo biti napisana vidno, čitljivo, za uporabnika razumljivo in v knjižnojezikovnem standardu.




5. člen
   
   (akti in notranje poslovanje pravnih in fizičnih oseb)
   
   (1) Vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo.
   
   (2) V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje teh oseb, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavcev ali delavk ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika.
   
   (3) Pravne in fizične osebe iz prvega odstavka tega člena pri razpisih za zasedbo delovnih mest ne smejo od kandidatov ali kandidatk zahtevati pisnih vlog samo v tujem jeziku.




6. člen
   
   (poimenovanje pravnih oseb zasebnega prava)
   
   (1) Firma oziroma ime pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, se vpiše v sodni register oziroma drugo uradno evidenco, če je, skladno s področnimi zakoni, v slovenščini.
   
   (2) Prevod firme oziroma imena v tuji jezik se lahko na območju Republike Slovenije uporablja samo skupaj s firmo oziroma imenom v slovenščini. Prevod pri tem v zapisu ne sme biti grafično bolj poudarjen kot firma oziroma ime v slovenščini.




7. člen
   
   (imena obratov, lokalov in drugih poslovnih prostorov)
   
   (1) Obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oziroma z imenom in priimkom fizične osebe, so poimenovani v slovenščini.
   
   (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v imenu obrata, prodajalne, gostinskega in drugega lokala ali drugega poslovnega prostora lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če pomenijo mednarodno uporabljen izraz za posamezno vrsto poslovnega prostora, če vsebujejo tujo blagovno ali storitveno znamko ali če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov, če predstavljajo sestavni del celostne podobe.




8. člen
   
   (oglaševanje)
   
   (1) Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.
   
   (2) Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.
   
   (3) V novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina, je obvezna slovenska ali dvojezična raba krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen.

Všečno, od Hamurabija, Hobbesa, Lockea, Kanta, Hegela, Rawlsa, Habermasa, Dworkina, Žižka do Internet Mojstra :)

Mogoče bi se bilo pa smiselno pogovarjati o tem, ali je imel prav Keynes ali Friedman ;)

Hvala, mojstri!

Katerega ponudnika priporočate za pošiljanje pomembnih dokumentov v drugo državo EU?

Tnx.

N.

DDV je EU "pogruntavščina".

1. člen
   (opravljanje dovoljene dejavnosti v delu stanovanja)
   (1) Etažni lastnik lahko uporablja stanovanje v skladu z določbami tega zakona tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe.
   (2) Pri uporabi stanovanja za opravljanje dejavnosti po prvem odstavku ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe stanovanja.
   (3) Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka mora etažni lastnik pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.
   (4) Ob začetku opravljanja dejavnosti v delu stanovanja mora etažni lastnik o tem obvestiti upravnika.
   (5) V primeru, da etažni lastnik opravlja dejavnost v delu stanovanja v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom, mu stanovanjski inšpektor prepove opravljanje te dejavnosti.
   (6) Pravica opravljati dejavnost v delu stanovanja ne preide na pravnega naslednika v primeru prenosa etažne lastnine.
   (7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za najemnika stanovanja, ki potrebuje tudi pisno dovoljenje lastnika stanovanja.

*Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF)

1. člen
   (dohodek)
   (1) Dohodek iz kapitala po tem poglavju vključuje:


2. obresti,


3. dividende, in



4. dobiček iz kapitala.
   
   




5. člen
   
   (dobiček iz kapitala)
   
   Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.




6. člen
   
   (kapital)
   
   Za kapital po tem poglavju se štejejo:




7. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
   
   




8. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja;
   
   




9. investicijski kuponi.
   
   




10. člen
    
    (odsvojitev kapitala)
    
    Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Pri izplačilu dobička iz d.o.o. je potrebno plačati akontacijo dohodnine:

1. člen Zakon o dohodnini
   (stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)
   (1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega zakona, po stopnji 25% in se šteje kot dokončen davek.
   (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih:


2. petih letih imetništva kapitala: 15%,


3. desetih letih imetništva kapitala: 10%,


4. 15 letih imetništva kapitala: 5%.