Zadnje veljavno besedilo Zakona o varstvu potrošnikov vsebuje novelo ZVPot-G (19/15).

Za spletno trgovino so (kar se tiče ZVPot) pomembni predvsem členi:

- 2. člen: uporaba slovenščine pri poslovanju

- 25.b člen: pravočasna seznanitev potrošnika z vsemi pomembnimi informacijami (o podjetju, njegovem poslovanju - plačilnimi pogoji, reklamacijskim postopkom, opisom blaga in storitev, navedbo cen itd.)

- 26. člen določa pravilno navedbo cene

- 28. člen: pravila glede razprodaje

- 32. člen: obveznost podati potrošniku navodila glede uporabe blaga ali storitev

- 35. člen: obveznost izdajanja računov

- 37.a, b, c, č členi: pravila glede stvarne napake

- 38. člen pravila glede nepravilno opravljene storitve

- vsi "43. členi": pravila o pogodba na daljavo (pomembna predvsem pravila glede odstopa od pogodbe in vračila blaga)

Pomembne so tudi določbe o odgovornosti za izdelek, garanciji, pravilnem oglaševanju, pogodbenih pogojih

Poleg ZVPot je za spletno trgovino potrebno upoštevati še določila Zakona o elektronskem poslovanju na trgu in določila Zakona o varstvu osebnih podatkov ter ostele področne zakone.

1. odstavek 48. člena ZDoh-2:
   Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:


2. če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eurov, ali


3. če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev,
   in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

4% od 4.000 = 160

Še prispevke bo potrebno odšteti in stroške vodenja TRR od tistih 42.000 €.

Prispevki se bodo spremenili naslednje koledarsko leto, glede na dobiček iz prejšnjega leta. Izračun gre nekako takole (upoštevati je pa potrebno, da se bodo zneski prispevkov do naslednjega leta še predrugačili).

Prispevki so enaki pri normirancu in "navadnem" s.p. - tukaj gre samo za razliko pri obdavčitvi (drugačen način ugotavljanja davčne osnove).

Drugačni prispevki se plačujejo pri t.i. popoldanskem s.p., in sicer pavšalni, saj je v tem primeru zavezanec že zavarovan na drugi podlagi (iz delovnega razmerja).

Lahko se opravi prehod iz navadnega (dejanski odhodki) na normiranca - več tukaj.

Mislite DDV zavezanec? Odgovore boste našli v članku DDV zavezanec ali nezavezanec

Ne, popoldanski s.p.lahko odpre samo oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas (8ur/dan). Lahko pa odprete s.p. za polovični delovni čas, torej plačujete prispevke v višini razlike do polnega delovnega časa...

cruiser:

Jure, če si mislil, da bi imel hkrati s.p. in d.o.o. pa da bi imel minimalca na d.o.o.-ju, to ne gre. V tem primeru moraš biti zaposlen pri s.p.

Jaz imam storitveni s.p. na katerega smo lani dodali spletne trgovine. Letos premikamo spletne trgovine na d.o.o., s.p. pa bo postal normiranec. Hkrati bo s.p. izvajal storitve za d.o.o.

Kar se tiče računovodstva, je mesečna razlika računovodje 100eur če imam DDV ali ne.

Lahko si zaposlen v d.o.o.-ju (tudi na minimalni plači) in imaš popoldanski s.p. - zakaj bi bil to problem?

D.o.o. normiranec obstaja (X.a poglavje vZDDPO-2) , vendar je nekoliko drugače obdavčen. Medtem, ko je stopnja pri s.p. 20%, ZDDPO-2 v 60. členu določa, da se davek plačuje po stopnji 17% od davčne osnove. Torej pri normirancih efektivno po 3,4%. Je pa pri d.o.o. malo težje/dražje priti do denarja, ki se prelije na osebni račun.

Kar se tiče meje 100.000 evrov, ni nujno, da je še kdo v podjetju dodatno zaposlen poleg s.p. Pogoj za mejo 100.000 € je, da je pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev - to je lahko s.p. sam, če ima navadni s.p.. Če pa ima zavezanec popoldanski s.p., pa mora nekoga zaposliti oziroma zavarovati za polni delovni čas za vsaj 5 mesecev...

Na razpisu: Iz faksa takoj praksa ponuja ZRSZ delodajalcem 6.000 € za prvo leto zaposlitve ob sklenitvi pogodbe za nedoločen čas. Razpis je odprt do 30.6.2015.

Tako je. Direktorju ni treba, da je zaposlen v družbi.

Če je zaposlen, potem zavar. podlaga 001 (enako kot delavec v delovnem razmerju - plačauje prispevke od plače).

Če je hkrati tudi družbenik (lastnik, solastnik), potem zavar. podlaga 040 (min. prispevki cca 382 €).

Če je pa SAMO direktor, potem je zavarovan kot občan, prispevke plačuje pa samo od nakazil na podlagi poslovodne pogodbe.