Tudi jst malenkost tavam v temi, kakšno je sploh vprašanje.

Ampak, če pogledam prvi primer:

1. Ti moraš poskrbet, da dobiš 2d tabelo, torej:

var polje = [['Year', 'Sales', 'Expenses'],

['2004', 1000, 400],

['2005', 1170, 460],

['2006', 660, 1120],

['2007', 1030, 540]];

1. potem to 2d polje samo pljuneš kot parameter v funkcijo:

var data = google.visualization.arrayToDataTable(polje);

Kar se pa tiče drugega primera: včasih bi bile res mokre sanje, če bi lahko operator dal v spremenljivko in kontroliral for zanko takole.

Ampak ne gre.

... če vsaj približno razumem dilemo ...

wssrpnc:

Potem vsi, ki prodajajo iz aliexpress, nosijo tveganje, da se nekaj zjebe in jih tožijo?

Popravljeno :)

Na kratko: ja

Pri dropshipu si ti prodajalec. Le prodajaš brez zaloge oz. dobavitelj pošilja direktno kupcu (v tvojem imenu). In tudi ti izdaš račun.

To, kar ti opisuješ v zadnjem stavku, je affiliate :)

@jakaracman, zato, ker so taki oglasi preveč pogosto tipa:

Iščemo medicinsko sestro za

- sprejemanje bolnikov

- urejanje dokumentacije

- organizacijo urnika

- čiščenje ordinacije z okolico (včasih je treba tudi pokosit travo)

- občasno postavljanje diagnoze in predpisovanje zdravljenja

- prednost je, če zna odstranit slepič

Aja, pa cena ne sme presegat 6€/uro. Bruto.

"Zares smešno in žalostno" je včasih brat take oglase. Sicer popolnoma razumem, da naročnik velikokrat ne ve, kaj točno sploh potrebuje. In v taki situaciji je potrebno prisluhnit, se pogovorit in skristalizirat željo v nekaj realnega. Ker, roko na srce, tale spisek nalog je za dve osebi.

Pa ko govorim o posluhu in pogovoru, mislim na obe strani. Ne takih komentarjev vzet kot napad in aroganco programerjev/strokovnjakov/wannabejev. Ampak, ko človek vidi vedno več oglasov po tem kopitu, je pa včasih res borba, da se zadrži ves cinizem tega sveta. Vsaj delno.

Pa brez zamere ;)

@pozorhudzec: Ok, se posipam s pepelom... čeprav mi vse skupaj še vedno deluje privlečeno za lase :)

The more you know... :)

@pozorhudzec: če tole drži vodo, potem sem jst čokolešnik... Take "pritožbe" verjetno že poštar stran meče... :)

Glede na še ostale odgovore v tej temi si verjetno dobil odgovor na vprašanje.

Povzetek: brez vzdrževalne pogodbe (oz. vnaprejšnjega dogovora, kar že ves čas tulim) se vse računa in plača.

Ko naročnik naroči izdelavo spletne strani in to plača, dobi izdelavo spletne strani. Vzdrževanje je pa nadaljevanje vsega skupaj in se je treba zanj naprej dogovorit. Ni samoumevno, da je vključeno v ceno, ampak gre večinoma za mesečni pavšal.

Druga možnost je na primer, da se ponudi "brezplačno" vzdrževanje (mogoče tudi gostovanje) za obdobje enega leta. Ampak je potem cena izdelave toliko višja, da se pokrije tudi ta strošek. Tu se potem pokažejo razlike med spletno stranjo za 100€, 1000€ ali pa 5000€ :)

Bi se še pa spotaknil ob tole:

Noah:

Ne zelim se prerekati se manj pa zelim primerjati jabuka in hruske ko jih informatiki tako radi primerjate!

Na ta del se ti lahko esejsko razpišem, ampak bom to prihranil za drugič, če bo treba. Bi pa rekel samo tole: Tudi "izdelava strani" in "vzdrževanje strani" so jabuka in hruške.

In ja, sem programer/informatik, če slučajno še ni bilo dovolj očitno :)

Ali obstaja kakšna vzdrževalna pogodba/pavšal, s katero se informatiku plača za zagotavljanje delovanja strani?

Če obstaja, bi morali biti tovrstni popravki všteti v ta pavšal (ob predpostavki, da gre res za popravek in ne za dopolnitve po želji) oz. bi moralo bit v pogodbi navedeno, kaj točno spada pod "vzdrževanje".

Če ni vzdrževalne pogodbe, se delo pač plača. Case closed.

Moja 2 centa.

Normalno se mi zdi, da se zaračunava vsako delo, ki ga nekdo naredi za nekoga.

Razen, če je vnaprej dogovorjeno drugače (garancija/reklamacija/vzdrževalna pogodba/....).

Poudarek na "vnaprej dogovorjeno", ne da se sproti nekaj izmišljuje kaj je kdo komu dolžan.

Dodatek: pa tudi glede reklamacij veliko naročnikov ne loči med "upravičeno reklamacijo" in "dodelavo po meri".

Predstavljaj si, da moraš popravljat kodo, ki ti jo je zdriskal en online generator. Približno tako to izgleda :)

(ne moreš si predstavljat, kako je programiranje srhljivo podobno prevajanju)

Sicer pa "profi" prevajalci uporabljajo softver, ki se je sposoben "učit" prevode posameznih besed ali fraz in ti jih predlaga ob naslednjih ponovitvah. Ravno zaradi konsistence, da ni "button" enkrat stikalo, drugič gumb, tretjič kaj bolj eksotičnega. Za tole se moram pozanimat pri sestri, katera zadeva točno se najbolj uporablja (je prevajalka ang-slo in obratno).

Bottom-line: strojni prevod je v veliki večini samo pain in the ass prevajalcu. Tole lahko rečem tako iz prve kot iz druge roke.