V svojem samozadovoljivem monologu sem očaran nad lastno literarno umetnino pozabil še dve kategoriji yenmostrov ti. yenlulije in yenpenise.

Yenluliji so dajalci yenznanja, ki so ugodno zaposleni v kakšni yentastični firmi, recimo studio moderna cca 5 let nazaj (sodeč po zgornjem grafikonu jim sedaj ne gre tako yentastično).

Yenluliji podajajo yenznanje z motivom kasnejšega obogatenja svoje yenkariere. V yentastičnem podjetnju nimajo lastnišnkega deleža, vsaj ne v yentatstičnem obsegu, imajo pa relativno yenzadovoljivo plačo. Primer takega je bil po moje npr Rok Hrastnik.

Yenpenisi so dajalci yenznanja, ki sublimalno tekom svojih yenpredavanja prodajajo svoj yenservis, ki omogoča yengrabljenje.

Pravilen sistem takih yenpisov vključjuje sas platforme, kjer v zameno za par yenov dobiš orodje ki ti omogoča yenolastične donose npr. kakšne ad management platforme, ad networki etc. Ti yenpenisi v svoja predavanja zakamuflirajo uporabo orodij, ki jih prodajajo.

Malo bolj rustičen sistem yenpenisov je prodajanje svoje storitve per se, in ne servisa. Primer rustičnega yenpenisa je nevemimena Lisac.

Čeprav imata slednji kategoriji kategoriji yenmojstrov priokus boleče danke pa sta dejansko v primerjavi z kategorijo samonamembnih yenmojstrov bistveno bolje pozicionirani v dajanju relevantnega yenznanja. Za razliko od samonamembnih yenkurcev se posledično od yenlulijev in yenpenisov večinoma odnese veliko več (od boleče danke).

V želji po čim manj epizodah analnega srbenja, ki ima 5400 mesečnih iskanj v USAvas pozdravljam

LouD:

Če se še niste vsi prijavili, imate še danes čas.

PRIJAVA NA WWWP

Bi se prijavil samo nisem dobil pisnega zagotovila da bo brezalkoholni pir

Ok torej glavni problem, če ga povzamem, je da jaz ne predavam.

To bi sicer rešilo vse probleme, vseh pri vsem z vsakim vsakič vsakodnevno svakako.

Žal pa se to ne bo zgodilo. Namreč v skladu z recimo performance mantro 101 je vedno treba maksimalizirati donos.

Oz. povedano banalno, če zaslužim z marketingom 10.000 yenov na dan potem je kontraproduktivno razlagati in prodajati marketinške seminarje za 500 yenov na seminar, ki traja pol dneva. Direktni donos je 10x manjši.

Poleg manjšega direktnega donosa je pa potem tu še oportunitetna izguba donosa. Če X yenodajalcem razložim vse kar delam, potem bodo ti yenodajalci dolgoročno postali yenojemalci, ker mi bo donostnost lastnih kampanj delana po tem sistemu padla.

V velikih državah tipa združene države yenosrečnih, je zadeva malo drugačna. Tam je veliko večja količina yenodajalcev, tako da ti kmalu presežejo oportunitetno izgubo. Seveda potem predajanje znanja postane samo po sebi primarna dejavnost yenoprejema, kar vodi v konflikt interesov.

Zategatelj je dobršen del marketinškega dreka o yenoprejemu osredotočena na: Kako zaslužiti na miljone yenov z prodajanjem znanja o tem kako zaslužiti na miljone yenov!

Yeno-fucking-absurd-yeno.

Obstaja sicer še drug motiv, zakaj bi velik yenoprejemnik delil znanje z ostalimi yenoželečimi, namreč da bi postal glavni yenojebač. Tega aspekta ne kaže prezreti. Nekateri yenorazlagači so se tega posla lotili s tem yenobahavim namenom, ponavadi taki yenopizdeki odprejo yenobloge in jih potem, ko yenospušijo zaprejo.

Smilijo se mi njihovi yeni (v bistvu ne, boli me yenokurac za to).

Mogoče to odgovori na vprašanje kje so marketinški guruji.

ODG: Na Japonskem.

En yenosrečen dan želim še naprej!

zeko:

Se je kdo spomni?

iz kje pa je ta ? videvam jo na full make money straneh ?

En report kao, ki naj bi bil pomemben in spoštovan o stanju interneta.

Objavljeno na stm forumu, jaz delam repost

http://kpcbweb2.s3.amazonaws.com/files/90/InternetTrends2015.pdf?1432738078

Ne da se mi ga brat, ker ima 197 strani, tako da če kdo najde kaj zanimivega bi se priporočal da to navede v tej temi.

Se opravičujem za caps v naslovu, sem prepozno opazil da so in naslova ni mogoče editirat

App ki ni v google play storu, tako da ni podvržen njihovim nacističnim pravilom glede ne-je*banja userjev v glavo.

1x ali velo več krat na dan push.. Dokler user ne naredi želene akcije.. ali je to uninstall al pa da prinese keš v firmo. Če mu pusham zato da bere in nič ne naredi potem samo stane denar.

Mm po moje ne.. jaz ga uporabljam že 2 leti.. ampak zmerno.. zdaj ga namervam pa čezmerno uporabljat.

Predvsem v smislu bolj advanced funkcij in segmentiranja. Zanima me izključno push.

Kova:

mistique:

Kova:

Kaj pa svet pismo gospoda? Malo dušo si očistit pa biti normalen? Jaz lahko 24 ur buljim v monitor pa nisem niti 5 posto skurjen pa to počnem 7 dni na teden celo leto.

V Svetem pismu je cel kup enih prepovedi, ki človeka ne razrešijo stresa. Brezplačno.

Ja na prvi pogled, ampak ko jih preizkusiš v praksi te pa osvobodijo in razbremenijo. Samo je pa kar tveganje ko se prvič spustiš v to.

Predvsem križanje se priporoča. Definitivno po njem nimaš več problemov s stresom.

Tukaj je še en lep "trik". Ker YT ne postane lastnik vsebine, ki jo naložijo uporabniki, ampak z njo samo (ne)omejeno razpolaga, potem v primeru kraje vsebine z YT in republisha dejansko ne kradeš YTju ampak uporabniku, YT pa samo kršiš pogoje uporabe.

To je pomembno dejstvo, saj na verjetnost prejema tožbe oz. tožljivost bistveno vpliva velikost tožnika.

Sposobnost in kvaliteta toženja je funkcija denarja.

Večji kot je tožnik, več ima denarja za tožbo. Če bi bil YT lastnik bi z lahkoto iztožil vse kršitelje, ker pa je lastnik nekdo drug - recimo kakšen posameznik ali firma, ki nima toliko sredstvev, je stvar drugačna.

Pri tem je vseeno treba paziti, da se ne krade kakšni večji firmi, ker ti imajo dovolj denarja in volje za tožbe (primer filmski studii, glasbene naložbe).

Upoštevati velja zlato pravilo kraje:

KRADI REVNIM ALI NEBOGLJENIM !!!

Ti nimajo nikakršnih funkcionalnih pravic (razen na papirju), nimajo dovolj denarja tožbe in so preizkušen ter priporočen vir za krajo. Poleg tega so nasploh bolj navajeni trpljenja, tako da jih kraja ne prizadane toliko kot recimo nekoga, ki je bogat in misli, da je svet lep. Torej ne samo, da so za krajo revnim manjše sankcije, s krajo njim vs. bogatim se celo povzroča manjšo čustveno in drugo škodo in s tem tudi manjše zlo.

Tiste pravljice o Robinu Hoodu in kraji bogatim so populistično sranje, ki ne velja in ni nikoli veljajo v realnem svetu.