@bojch: jaz pa gledam na vse skupaj bolj kot na framework za načrtovanje procesov, ki so nujno potrebni pri kompleksnejših organizacijah. Seveda se pričakuje, da bo vsak obvladal svoje področje in bil kreativen v okviru področja, ki ga pokriva, ampak v praksi je treba 'orkester' nekako 'uglasit'.

Podobno kot v fabriki je treba za učinkovit time/cost-management imeti načrtovan proces, task-by-task. Če rabi kreativec za kick-ass design enkrat 80, drugič 120 ur, se vzame sigurno mejo, torej 130 ur, za kar bomo odmerli mesec in pol na časovnici (recimo). Pri tem moramo točno vedeti kakšen bo outcome na določen datum, s tem da upoštevamo ves buffer.

Torej, bistvo vidim v tem, da procese zlagaš skupaj, tako da imajo rep in glavo, ter da lahko v ta proces vključuješ nove deležnike, brez da kompromitiraš (pravočasno in kvalitetno) doseganje ciljev. Ni bistvo v tem, da boš pridigal developerju/designerju kako točno naj reši problem ... bistveno je, da se čas (in stroške) za reševanje problemov (zdefinira,) predvidi, načrtuje in preračuna. Kar je podlaga za zaposlovanje novih kadrov in načrtovanje prihodkov/stroškov, kar na daljši rok pomeni, da se lahko generira dovolj presežne vrednosti za vlaganje v design & razvoj, z namenom da se išče še boljše rešitve, ipd. ipd. FAQ je pri vsemu temu zgolj nek formalizem, dokument, prostor kjer se ugotovitve beleži, ne pa outcome metodologije (vsaj jaz si tako razlagam to, mogoče si je Roky zamislil drugače).

Sam vidim problem nesistematiziranih podjetij predvsem v tem, da je lovljenje rokov in računanje stroškov uganka, vpeljevanje novih kadrov pa zahteva (pre)več časa in se veča prostor za napake, na koncu pa trpi kvaliteta, krivdo se pa zvali na naročnika (ali na 'nesposoben' kader).

Primera dobrih praks tovrstnih frameworkov za načrtovanje procesov sta npr. Scrum metodologija ali Google Design Sprint.

Hej,

mene na prvi pogled zmoti predvsem celosten nagovor, torej brand oz. odsotnost le tega ... po čem se ta trgovina loči od ostalih, zakaj bi si jo zapomnil, kaj so vrline vašega podjetja, zakaj ste se lotili te tematike? Skratka, pogrešam zgodbo s katero se lahko kot (hipotetično :) mamica poistovetim.

Če sem malo bolj konkreten, logotip, črkovne vrste in ikonce (pregled kategorij) ne govorijo 'istega jezika'. V bannerju npr. so čisto drugi fonti kot na strani (iz oblikovalskega vidika je to, kot da bi imel stran napol v enem jeziku, na pol v drugem -- če razumeš, kaj mislim). Jaz bi določil primarni font in ga uporabljal povsod -- od bannerja do računa.

Prav tako bi si želel kakšne personalizacije -- kdo stoji zadaj, kakšna je zgodba te osebe, zakaj ste se lotili te tematike, ali gre za mamico, ki izhaja iz lastnih izkušenj, ipd. Skratka, da ni to neka generična stran, ampak brand z obrazom, ki mu zaupam. Lahko je ta 'obraz' tudi v obliki vaših ciljnih skupi, torej mamice z vašimi izdelki v nekem slovenskem okolju, ki ga bo obiskovalec prepoznal kot lokalnega (investirajte v fotografa) ... to so vse faktorji, ki vplivajo na zaupanje.

Potem pa pogrešam še kakšen čisto UX bonbonček, npr. filtracija po produktih glede na leta dojenčka/otroka ... če ste specializirani le za dojenčke (in ne za otroke), pa to jasno skomunicirajte -- "Vse za prvo leto življenja". Skratka, razumite 'moj' (kot user) problem, razumite kakšen je vrednostni sistem mamic, kakšen je mind-map odločanja, ipd. ...

Evo, toliko na hitro ... pa good luck s poslom :)

@ana K.: mene osebno je zmotilo predvsem to, da nisem prejel nikakršne ponudbe kljub obvestilu, da jo bom. Ni potrebno, da jih je 6, že dve bi bile dobrodošle ... želim nakazati, da bi mogoče morali preverjati ali so ponudniki ponudbe res poslali. Gre za slab UX saj proces obvisi v zraku, ni 'epiloga', jaz pa se posledično ne bom več zatekel h rešitvi, ki ne deluje (glede na izkušnjo - saj sem mislil, da je servis 'mrtev').

Pomislite, da bi na Airbnb rezerviral termin, prišel na lokacijo, potem pa ponudnika od nikjer ... sigurno me ne bi več videli :)

Poslal sem pred časom povpraševanje, dobil sem odziv, da bom dobil dve ponudbi od dveh ponudnikov (še napisali so mi od katerih), pa na koncu nisem dobil niti ene, niti me ni osebno kontaktiral noben ponudnik ...

Jaz jo za prvo izpostavljeno ključno besedo (v meta zapisu) vidim na prvi strani Googla (konkertno na besedno zvezo 'solna soba'), za drugo ključno besedo jo vidim na drugi strani ('solna terapija'), za tretjo ('refleksoterapija') je pa sploh ne najdem več ...

Moje mnenje je, da bi mogoče znal bit problem v tem, da je preveč meta-keywordov obešenih na naslovnico in deluje potem vse preveč splošno za vse te keyworde. Ena stran pač ne more pokrivati neskončno keywordov. (Disclamer: to gledam kot designer, ne kot SEO mojster, tako da se mogoče motim.)

Jaz bi se zadev lotil tako, da bi za posamezne besedne zveze oblikoval ločene sklope vsebin (npr. en blog post, za eno ključno besedo, magari naj bo long-tail za lažje doseganje rezultatov in naj ima ustrezno količno vsebin, ipd.), na naslovnico pa usmeriš najbolj potem glavno besedno zvezo (eno, ni nujno da je longtail, pomembno pa je, da so vse ključne besede semantično povezane).

Seveda ne bi škodil niti sitemap xml na serverju (bojda ga trenutno nimaš) in pa semantično-ustrezni backlinki (ki jih, če se ne motim, nimaš kaj dosti).

Še en glas za Toggl. Obstaja native app za macOS in Win (+mobile appi), on/off gumb je v task managerju (vsaj na macOSu), imaš fajn pregled porabe bodisi po naročniku, bodisi po projektu, zraven pa si lahko pišeš še trenutni task znotraj projekta (da potem na koncu veš kateri taski v projetku so bili najbolj časovno potratni, ipd.). Edino porabo potem pregleduješ preko browserja na njihovi strani.

Zgoraj vse govorim za free verzijo. Plačljiva verzija ima pa še razne opcije za billing, collaboration (se mi zdi) in še nekaj dodatnih bonbončkov.

Imam oz. sem imel tablico (sem jo podaril sestri) in sem mnenja, da je fajn za delo z rastrsko grafiko (Photoshop, še posebej za obdelavo fotk in kakšni slikarski programi v stilu Artrage, kjer se simulirajo potegi čopičev ipd.), kjer pride bolj do izraza sam poteg z zapestjem.

Za načrtovalsko delo, torej z vektorji, kjer v glavnem klikaš točke (in poteg nima toliko veze), pa se nekako nisem navadil ... mi je klasičen kombo miš + tipkovnica boljši. Predvsem zato, ker ti vsaj kolikortoliko spodobne velikosti tablica zasede kar velik del mize in je potem seganje po tipkovnici okorno, oz. sem na koncu skoz prelagal stvari po mizi, medtem ko neke blazne prednosti nisem videl. Poznam pa designerje, ki tako kot zgoraj dinozzaver omenja, vse delajo s tablico in miške sploh nimajo.

Mi pa to nikoli ni nadomestilo skicirke in razmišljanje skozi svinčnik.

@ž se strinjam, da bo treba zapeljati v neko zgodobo celovito. Bi pa lahko za to že dobili kakšna sredstva od slovenia.info, saj delamo reklamo slovenski kulinariki.

O tem kakšna reklama je to za slovensko kulinariko in kakšen učinek ima bi se dalo še razpravljati. V mojih očeh pa ta stran (na stopnji kot je sedaj) doprinese slovenski gastronomski kulturi toliko, kot slovenski literaturi doprinese polpismen prodajalec slovenskih knjig. Nič kaj dosti.

Jaz bi šel v smeri, da naredite res dobro zgodbo, opišete vsak produkt v zgodovinsko-sociološkem kontekstu, naredite fotografije hrane v lokalnem okolju, naredite youtube kanal z recepturami oz. tutoriali kako skuhat jedi, ki temeljijo na vaših produktih. Naj vaša (potencialna) stranka resnično doživi Slovenijo skozi hrano.

Npr. zanimivo bi bilo, če bi lahko naročil 'vse razen kuharja', torej pripravljene recepture z odmerjenimi količinami hrane ... npr. vse sestavine za potico, recept, posodo, (video) navodila korak-za-korakom, vse skupaj pa pospremiš še s kakšnim wiki člankom o ozadju te jedi. Omenjeno pa potem lahko tržiš kot neodkrito evropsko kulinariko, ipd. ipd.

Za sredstva pa poglejte na kakšnih EU razpisih za razvoj lokalne kulture ali pa razvoj turizma.

Mene osebno zadeva odbije ker deluje ceneno. Na prvi pogled pogrešam nek brand, ki je osnovan na identiteti Slovenije (in posledično nek lep logotip). Uživanje v hrani je čustven proces, ta stran me pa na tej ravni pusti hladnega.

Prav tako pogrešam kakšna izhodišča, zakaj bi sploh kupoval slovensko hrano kot ljubitelj kulinarike - kaj jo dela unikatno in zakaj je neka (prodajna) kategorija unikatna na svetovnem zemljevidu?

Pod črto bi rekel, da mi manjka neka celostna zgodba z repom in glavo, neka umestitev v kulturni kontekst Slovenije. Koneckoncev je hrana kulturno izkustvo. Namesto tega pa prodajate zgolj izdelke na faktografski ravni, namesto kulturne izkušnje Slovenije.

Poglej npr. vina Kogl oz. na kakšen način predstavijo svoja vina, njihov izvor, ipd. Ali pa Piransko sol, ki ima po mojem mnenju zelo dobro zasnovano zgodbo blagovne znamke.