Oziroma vsem dobro znana situacija med večjimi nogometnimi prvenstvi (svetovno, evropsko). Kafiči naročijo največji in najdražji TV, ga montirajo na steno. Po 14 dneh sporočijo, da ga bodo vrnili, nato imajo še 14 dni časa, da ga dejansko vrnejo. Prvenstvo je mimo, pokasirali so denar od gostov, ki so prišli zaradi velikega TV-ja, cel strošek dobili nazaj, trgovec pa dobi TV za par 1000eur z odprto škatlo in nekaj 100 urami delovanja. Preostane mu edino tožba in dokazovanje koliko časa so uporabljali TV (in potem še dodatno dokazovanje koliko je pri TV-ju sploh "dovolj dolga doba" za testiranje).

Opažam (tudi v pogovorih z ostalimi trgovci) vedno večje izkoriščanje in zlorabljanje tega “14 dnevnega roka za vračila”. Zadnji konkreten primer - stranka je naročila kozmetiko v paketni ponudbi, kjer je prejela 3 iste izdelke. Brez kakršnegakoli predhodnega kontakta je na zadnji dan roka za vračilo vrnila 3 popolnoma prazne embalaže in zahtevala polno vračilo, ker ji “izdelek ne ustreza”.

Na vprašanje zakaj nas o tem ni predhodno obvestila in kako je v tako kratkem času porabila 3 izdelke (sicer 1 zadošča za cca. 1 mesec) se poziva na to, da je izdelek preizkusilo več članov gospodinjstva in zato ne veljajo naši splošni pogoji, kjer je jasno zapisano, da je pri artiklih v kompletu možno preizkusiti samo 1 izdelek. Ponudbo za delno vračilo in pokrivanje stroškov poštnine je zavrnila in vse skupaj prijavila na tržno. Me prav zanima kaj se bo zgodilo.

Tolomen - mislim da je še vedno največ kar lahko storite to, da v splošnih pogojih jasno zapišete za vsako kategorijo kaj je dovoljeno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja blaga in kaj ne. Za tehnične izdelke torej odpiranje embalaže, priključitev na električno omrežje (...) in vračilo v originalni nepoškodovani embalaži, na izdelku ne sme biti vidnih sledi uporabe, poškodb, umazanije (...).

Potrošnik odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če je zmanjšanje vrednosti posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja blaga. Potrošnik ne odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če ga podjetje ne seznani s pravico do odstopa od pogodbe skladno s 4. točko prvega odstavka 43.b člena.

@jelena: ni za kaj, so pa info splošne narave, ne samo iz podpisa. Sem tudi v kontaktu z drugimi trgovci (prej kot njihov skrbnik, zdaj kot kolega) in več ali manj imamo vsi podobne težave na Hrvaškem. Vsekakor pa se podatki razlikujejo od niše do niše - pri paketih večje vrednosti je % izgubljenih paketov in neprevzetih paketov seveda manjši.

Te pa ne obravnavajo čisto nič bolj resno, še par aktualnih primerov:

• večina pošt se med delovnim časom sploh ne oglaša na telefon in je nemogoče dobiti kakšno direktno informacijo (npr. zakaj stranki z obvestilom trdijo, da paket ni na njihovi pošti (čeprav dejansko je in tako tudi kaže tracking)


• poštarji ne puščajo listkov in pogosto počnejo veliko stvari po svoje (strankam ali njihovim družinskim članom predlagajo, naj zavrnejo paket, če niso sigurne kaj točno je v njem namesto, da bi predlagali, da preverijo pri tistem, ki ga je dejansko naročil ali na številki pošiljatelja, ki se nahaja na paketu)


• pripravljeni so dostaviti med transportom tako poškodovan paket, da skozi luknje v škatli ven padajo artikli in navodila.


• pošiljko dobimo nazaj z razlogom "naslov ne obstaja". Pošljemo naslov te stranke iz javnega imenika in isti naslov, ki se nahaja v imeniku. Pošta odgovarja, da naslov sicer mogoče obstaja, ampak stranka nima nabiralnika in zvonca. Pošljemo screenshot iz google maps, na katerem je viden tako naslov, kot nabiralnik in zvonec. Pošta odgovarja z "pošljite še enkrat, mogoče poštar ni videl".


• tisti navajeni na espremnico od Pošte Slovenije jo boste znali bolj ceniti. Hrvatska pošta nam podatek o prevzetih/plačanih paketih odlaga v njihovem sistemu v obliki šifrirane TXT datoteke, katero moraš ročno preverjati, ker ne podpirajo nobenega API-ja :D


• iz pošte v kraju X pokličejo našo stranko, ki živi v kraju Y (cca. 100km razdalje) da je paket "malo zašel" in če ga lahko pride iskat k njim.


• to da poštar ne pokliče, ne pozvoni in zgolj pusti listek je stalnica.

Takorekoč moraš vse preverjati ročno in se osebno posvetiti temu, sicer se zna nezadovoljstvo strank (in posledično tebe kot trgovca) hitro nakopičiti.

Glede poslovanja s slovenskim podjetjem na Hrv nismo imeli nobenega negativnega feedbacka s strani kupcev. Da bi pa nas Hrv pošta obravnavala slabše, ker smo tujci, pa tudi dvomim, ker imajo lokalne trgovine iste težave.

Torej, ko boste kdaj jezni na naše lokalne dostavne službe, predlagam terapijo v obliki branja takih člankov:

Overseas Express

Dostavna služba: Hrvatska pošta, nezadovoljen, ampak tudi ostale niso veliko boljše, posebno ne kak Overseas. Odvisno tudi od teže paketa, kaj se ti najbolj splača, mi imamo pakete do 500g.

Pošiljamo iz SLO (skladišče) preko Pošte Slovenija, čas dostave ni problematičen (Zagreb 1 dan, ostalo 2-3 dni). No razen, ko Pošta izgublja pakete in ne vedo kje so.

Odprt hrvaški TRR, pridobljen OIB, načeloma se da zmeniti preko telefona/maila, ampak moraš imeti dober izgovor + napisati en kup pooblastil. Druga opcija je, da osebno obiščeš Zagreb, vendar se pred tem dobro pozanimaj katere vse dokumente potrebuješ, sicer znaš hodit večkrat.

Nasvet:

1. support je bolj pomemben kot v SLO (več vprašanj, več klicev, več mailov, več nezaupanja, več vrnjenih izdelkov). Kot support ni mišljen študent, ki hodi poleti v Istro in zna naročiti Karlovačko in zase meni, da govori Hrvaško 9/10.


2. Opremi se z dobrimi živci za prerekanja z dostavno službo, če rečem da je Pošta Slovenije 10 let pred njihovo pošto nisem pretiraval + ti da vedeti, kje so trenutno oni.


3. Pri poslovanju nad 50.000eur se moraš prijaviti v PDV sistem in obračunavati PDV. V kolikor meniš, da boste to dosegli hitro, je smiselno vprašati lastno računovodstvo, ali to podpirajo, ali pa najti drugo računovodstvo na HRV.


4. Več je interakcije, za razliko od Slovenije, kjer te ponavadi občasno samo kdo javno popljuva, na Hrvaškem doživiš tako javno kritiko kot pohvale. Posledično je lažje zbrati mnenja o artiklu, komentarje, lajke itd., če ti to seveda kaj pomeni.

Shoot (lahko na PM) pa pošljem ekipi, ki se s tem ukvarja.

Odvisno ali že imaš narejen račun in verifikacijo ali ne.

Za naložit EUR in pretvorit v eno od glavnih kriptovalut bi ti priporočal BitStamp, ampak v kolikor nimaš accounta ne zgubljaj časa, ker ljudje na verifikacijo čakajo še od sredine decembra.

Za nakup različnih Kriptovalut, razen Bittrexa pridejo najbolj prav Binance (aff.)

Če rabiš najprej naložiti EUR je najboljša alternativa BitStampu menjalnica Kraken, vendar se tudi zna verifikacija zavleči vsaj kak teden, trenutno naj bi najhitreje verifikacije potrjevali na CoinBase (aff.), kjer naložiš EUR in potem trguješ preko njihovega GDAX.

Splača se ti preleteti tale članek: Kriptovalute za začetnike

1. Harvesting je dovoljen, v kolikor gre za harvesting javno dostopnih podatkov (kar cena, ime izdelka v prodaji ipd. so) in v kolikor so prikazane informacije na tretji strani točne. Če informacije niso točne in jih tretja stran (npr. Ceneje.si) prikazuje, so v prekršku. Spyderji pa niso prepovedani, ker če bi bili, tudi Google ne bi obstajal :) Promet od enega spyderja je zanemarljiv, če so spyderji optimizirani za pobiranje zgolj točno določenih podatkov obtočno določenih časovnih intervalih (npr. 1x tedensko ob 2. zjutraj poberi samo cene in imena izdelkov).




2. Verjetno ne, ker ima Ceneje (ali kak drug večji primerjalnik cen iz tujine) tu eno prednost - v bazi imajo dovolj artiklov, ki jim jih pošiljajo trgovci (podpisane pogodbe), kateri prispevajo svoje slike in tekste, v kolikor pa gre za "harvestane" iste artikle, se ti le povežejo zraven z izpisom cene in imenom trgovine, ki prodaja ta izdelek (javno dostopni podatek). Tekst in sliko pa zagotavlja trgovec, ki ima pogodbo z njimi. Se pravi gre za legalno prikazovanje ponudb.




3. Kolikor mi je znano ne. Glede Moj paket - gre za spletno trgovino, ki verjetno plačuje za oglaševanje na Ceneje (CPC).

Kako pa Ceneje.si v tem trenutku deluje pa ne vem, tako da tega dela ne morem komentirati.

Točno tako je bilo mišljeno :) Namreč iz topica razumem, da zaposleni (programer) trdi, da je izdelal neke spletne strani, čeprav jih je delal zgolj za svojega delodajalca in čeprav verjetno ni sam naredil vsega (dizajn, razrez, optimizacija, vsebina...). To da napiše v reference, da je delal za delodajalca XY in da je naredil backend za naročnike X, Y in Z se mi zdi pa čisto normalno, ker je res.

Za tako malo vrednost se ti ne splača komplicirat, ker imaš vseeno veliko možnosti, da bovse OK (torej boš plačal toliko kot pravi majstore). Če ti pa biznis sloni na tem, da roba prihaja čez carino, je pa verjetno res najbolje naročat v Avstrijo, kjer gre vse precej hitreje in se ne zmišljujejo.