Če so se stranke same prijavile na listo in če lahko do dokažete, potem je zadeva načelno še 2 leti od 25.5.2018 OK. Preveriti je potrebno, ali je bilo ob prijavi podano soglasje za obdelavo osebnih podatkov (kar mail je) in če je bilo so soglasje skladno z novimi zahtevami GDPR. Če ni bilo, je potrebno znotraj dveh let pridobiti novo, veljavno (pod strožjimi pogoji) soglasje.

Pogosto pomaga že resen in s primernimi grožnjami (kar je naredil naročnik, je načelno kaznivo dejanje poslovne goljufije z zagroženo zaporno kaznijo) podkrepljen opomin s strani pravne pisarne (glava, žig itd.). Neverjetno je, kako hitro določenim "petelinom" potem upade greben.

(Ob tem mogoče zanimiv podatek, da število e-izvršb upada, letos smo trenutno nekje na številki 70.000, medtem ko je v prejšnjih letih do konca leta naneslo tudi do 250.000 vloženih e-predlogov. Seveda, tudi 70k je še vedno veliko preveč, ampak morda le se kaže luč na koncu predora.)

http://www.multilingual.si - Multilingual prevajalska agencija. Delamo z njimi že par let, vedno zelo zadovoljni.

Nekaj malega na to temo tukaj, tukaj in tukaj; white paper v pripravi.

ZVOP-2 ne bo smel spreminjati določil Uredbe; lahko bo le uredil področja, ki v njej niso urejena (npr. videonadzor, podrobno o globah ipd).

Mi lahko toplo priporočimo Darjo Brečko Poženel, Brand Design Studio (http://www.darjabrecko.com/). Karkoli postavi in si zamisli, je tam z namenom in po premisleku, tu ni hitrih rešitev na prvo žogo.

Opisana rešitev po našem mnenju predstavlja pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, z vsem, kar sodi zraven. Če maile dejansko le "oberete" in hranite, dokler si jih naročnik ne prenese k sebi, potem niste upravljavec zbirke osebnih podatkov, ker pomeni, da imate do 25. maja 2018 nekaj manj obveznosti s stališča varstva osebnih podatkov kot vaši naročniki; po tem datumu pa neke bistvene razlike med vami s stališča obveznosti na področju varstva osebnih podatkov ne bo.

Samega obstoja veljavne pogodbe (dogovora, ki ima pravne učinke) očitno ne bo težko dokazati.

Ampak naročnik se očitno postavlja na stališče, da ni prejel tistega, kar je naročil, zato ni dolžan (ničesar) plačati. Nehvaležno je napovedovati sodno odločitev, sploh kernepozamo vsebine mailov in ne vemo, kaj lahko povejo priče. Vsekakor velja poskusiti vsaj z izvršbo - mogoče uspe "iz prve", ob znosnem strošku. Ob morebitnem naročnikovem ugovoru pa bi vaša argumentacije verjetno morala iti v smer, da naročnik prejetih delov storitve ni zavrnil, kar pomeni, da je, glede na dogovor za plačilo po urah, dolžan plačati za opravljeno. Ugibamo, da bi naročnik precej težko dokazal, da je opravljeno delo zanj dejansko povsem brez vrednosti - ste pa najbrž sami večji strokovnjaki od nas za presojo tega vprašanja.

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) zahteva, da so pogoji navedeni "jasno in nedvoumno ter lahko dostopno", Zakon o varstvu potrošnikov pa, da so "dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni" - torej dvakrat povedano isto.

Sama vsebina pogojev nagradne igre mora biti v skladu z Obligacijskim zakonikom (OZ), po drugi strani pa seveda prilagojena željam in potrebam organizatorja.

Treba je vedeti še to, da če obstaja posnetek (slika), četudi slab, znajo policisti s pomočjo Photoshopa le-tega pogosto toliko "izboljšati", da je oseba prepoznavna. Pri tem ne mislimo, da goljufajo, pač pa predvsem mislimo na posvetlitve ipd.

Tako da napisano v prejšnjih postih velja predvsem za razna parkiranja ter za situacije, ji je bilo posneto le vozilo, ne pa tudi voznik.

Ker pa sodniki za prekrške radi trmarijo in kljub navedenemu včasih težijo z zahtevo po pisnih dokazih, v odgovor lahko pride prav naslednji tekst:

"Dovolite mi, da na koncu izrazim svoje veliko začudenje, da od mene zahtevate navedeni dokaz, čeprav sem v zahtevi za sodno varstvo predlagal dovolj drugih dokazov, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti, ali sem se v času storitve prekrška nahajal na Lokacija ali ne. Zato iz previdnosti, ker iz vašega poziva sklepam na morebitno neustavno omejevanje glede izbora dokaznih sredstev, s katerimi mi je mogoče dokazovati mojo nedolžnost, opozarjam na odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-3663/07 (dostopna na http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US28817) v kateri je Ustavno sodišče nedvoumno zapisalo, da je stališče, da se določena dejstva lahko dokazujejo le z določenimi (pisnimi) dokazi, poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice. Zato vztrajam pri zahtevi, da sodišče izvede vse dokaze, ki sem jih predlagal v zahtevi za sodno varstvo, to je predvsem zaslišanje oseb, ki so se z menoj nahajale na Lokacija v obdobju med Datum1 in Datum2"