Verjetno ne glede na odsotnost "papirjev" ne bo težko dokazati, da je bila dogovorjena izdelava spletne strani. Nenazadnje plačilo predračuna kaže na nek dogovor, omenjate pa tudi elektronsko komunikacijo.

Ne vemo sicer, na kakšni podlagi stranka terja vračilo (lahko bi se sklicevala na vašo zamudo, a se ne more, če je zamuda nastala zaradi njenega ravnanja), vendar ocenjujemo, da bo na sodišču težko dokazala svoj prav. So pa možni razni podli poskusi, npr. sklicevanje na to, da je bila pogodba iz kakršnegakoli razloga razvezana in da je odpadla podlaga, po kateri ste prejeli znesek predračuna.

VIP, upperclass, top-notch, state-of-the-art, uber, posh, high-end

Težave nastopijo v primerih, ko potrošnik izdelek znotraj cooling-off obdobja sicer uporablja "normalno" (NE na način, ki ni nujno potreben za določanje narave, lastnosti in delovanja blaga) in ga tudi ne poškoduje, pa vendar po vračilu tako blago ni več primerno za ponovno prodajo, vsaj ne kot novo. Primeri, ki jih navajajo naše stranke, so npr. obleke (vidi se, da so bile nošene) ali pa jogiji (telo ponoči odda do 0,5 litra potu pa tudi sicer se menda vidi, da je na jogiju nekdo že ležal).

V takih primerih tudi novelirani ZVPot verjetno ne pomaga oziroma bo potrebne kar nekaj kreativnosti, da se inšpektorja (in po potrebi še sodišče) prepriča, da je vendarle šlo za "prekomerno" uporabo kupljenega proizvoda.

Konto+ (Branka Drnovšek Adamlje in ekipa 14 sodelavk) - resna zadeva, ampak še vedno človeško in usmerjeno v iskanje rešitev namesto problemov. Občutek za realne poslovne izzive (a la Paypal). Uporabljajo Vasco. Cena več kot sprejemljiva glede na kvaliteto storitve. Za več info lahko ZS.

Fino je, da tako pritožbo požigosa odvetniška pisarna, zato da lahko priglasi stroške, ki jih mora povrniti država.

In fino je, če se dokumentacija pošlje računskemu sodišču - ko delajo revizijo, jim lahko pride prav, da vidijo, kako revident ravna z javnimi sredstvi.

In fino je, če se dokumentacija pošlje tudi Ministrstvu za gospodadarski razvoj in tehnologijo, ki je TIRSu nadrejeni organ.

Seveda ne moremo pričakovati čudežev ... odleže pa. :)

Vsekakor dodatno potrjuje zavezo, ki pa v tem primeru očitno izhaja že iz sklenjene pogodbe. Če je pogodba okvirna, krovna, posamezna naročila pa se oddajajo ravno z naročilnico, je naročilnica prav tako zevzujoča.

O čemer govorimo tu, je pogodbena kazen. Tu podjetju ni potrebno dokazovati niti obstoja niti višine škode (ker zna biti to ravno v primeru izdaje poslovnih skrivnosti silno težko, če ne kar nemogoče - kdo lahko reče, da je imel X EUR manj prometa/dobička točno zaradi izdaje poslovne skrivnosti in ne morda (vsaj delno) še zaradi drugih vzrokov?)

Za uveljavljanje pogodbene kazni je torej dovolj, da podjetje dokaže, da je prišlo do kršitve pogodbene prepovedi izdaje poslovnih skrivnosti. Če je dejansko povzročena škoda višja od zneska pogodbene kazni (kar je seveda možno), je dolžan kršitelj poleg zneska pogodbene kazni plačati še razliko do polne odškodnine.

Zdaj pa boljši del: sodišča ne priznavajo nesorazmerno visokih zneskov pogodbene kazni. Zakon namreč določa "Sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka." Sodna praksa na to temo sicer še ni povsem izoblikovana, vendar pa se nekako nakazuje, da naj bi sodišča priznavala pogodbeno kazen največ v višini vrednosti posla (npr. v višini dogovorjenega honorarja za programiranje) - vendar, kot omenjeno, z izjemo, da če je dejanska škoda višja (in jo podjetje uspe dokazati), bo sodišče prisodilo celoten znesek škode; a to je potem že odškodnina in ne več pogodbena kazen.

Kakšen (s kom) je deal, da je pošiljanje po vsem svetu brezplačno?

Vini:

Zakaj pa po spletnih straneh ne bi smel brskati, če ne potrdiš piškotkov? IP je v smernicah napisala, da je to lahko celo protizakonito, če uporabnikom ne dovoliš dostopa do vsebin, če ne želijo potrditi piškotkov.

Kar je seveda svojevrstna neumnost, kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude. Ker po isti logiki je nezakonito tudi, da ogled strani omejiš tistim, ki ne plačajo naročnine.

Če je šlo za nujen poseg, bi mu moral stroške kriti naš zavod.