"Kdo je tisti dan vzel ključe in avto, pa žal ne vem in se o tem skladno z ZPrCP in prakso Ustavnega sodišča RS tudi nisem dolžan izreči (tudi če bi vedel)."

Drži pa, da je potrebno dobro obrazložiti in dokazati alibi. Vendar (tudi na podlagi odločbe Ustavnega sodišča) pa lahko to dokazujem tudi s pričami, ne le s pisnimi dokazi.

Ali pa pogodba o skupnem imetništvu, upravljanju, ... z domenami in spletno stranjo. Smo že delali, je izvedljivo, je pa res, da je vedno mali milijon podrobnosti in je na vse težko misliti vnaprej.

Edino pri registrarju bo verjetno treba vpisati eno samo družbo (?).

Paziti pri morebitnem pridobivanju osebnih podatkov, da se izrecno pridobijo v imenu vseh treh družb.

Bolj enostavno kot skupna družba (@Mikro), res pa, da tudi manj "trdno", ker bo v primeru kršitve pogodbe potrebno le-te (sodno) uveljavljati.

Recimo tukaj.

Pri naših sosedih Sibit.si se občasno najde kakšna res dobra ponudba, samo je treba vprašat, ker ne objavljajo na spletu.

Pravno gledano obstaja rešitev. Mogoče ne najbolj praktična, pa vendarle:

ZVPot je nekoč imel takole določbo: "Vrnitev prejetega blaga podjetju v roku za odstop od pogodbe *se šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe*." (4. odstavek 43.d člena). Skladno s to določbo bi se štelo, da je potrošnik, ki pusti, da se naročeni artikel vrne nazaj, odstopil od pogodbe.

Vendar pa od leta 2014 take določbe v ZVPot ni več (43.d člen je bil spremenjen)! Novi b43.d člen določa: "Obvestilo o odstopu lahko potrošnik predloži podjetju *na obrazcu** iz petega odstavka tega člena ali z nedvoumno izjavo, iz katere jasno izhaja, da odstopa od pogodbe."* Z drugimi besedami, zgolj vračilo ni več dovolj, ker ne gre za nedvoumno izjavo.

To pomeni, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, potrošnik pa je zamudil rok za odstop od pogodbe! Zato mora izpolniti svojo obveznost plačila kupnine in se mu lahko izda račun, ki je lahko podlaga za izvršbo v primeru neplačila. Ali se mu artikel še enkrat pošlje ali pa se ga le obvesti, kje ga lahko prevzame, je potem stvar odločitve.

Konec koncev bi bil Vinay Pradesh lahko tudi (indijski) s.p., pri čemer v tam nimajo predpisa, ki bi s.p.-jem nalagal, da uporabljajo oznako s.p. Ja, zmišljujemo si, ampak - you get the point ...

Da Indijec izda račun za bruto znesek, pa ni opcija?

S stališča "vrednosti" klika (v primerjavi z digitalnim podpisom, lastnoročnim podpisom ... izjavo pred pričami itd.) dileme ni - volja za sprejem (spremenjenih) pogodbenih pogojev se lahko izrazi tudi s klikom na gumb. (Če gre za potrošnika, se sicer lahko postavi vprašanje, koliko smo mu prej "narisali", s čim pravzaprav soglaša in koliko je posledično njegovo strinjanje veljavno, ampak načelno ni problema niti tu.)

Večji problem je lahko - v primeru spora ali inšpekcije - dokazovanje klika. Domnevamo, da se klik zabeleži v sistem (log file), kar je OK, ampak ali je res kliknil naš uporabnik ali nekdo drug, ki je slučajno odprl ali našel odprt njegov mail? Če bi hoteli poskrbeti še za to, potem bi svetovali še obvezno prijavo v sistem, preden lahko klikne na gumb. (Ne morete skrbeti še za to, ali nekdo okrog šera svoje podatke za prijavo.). Je pa najbrž tudi res, da se dilema nikoli ne bo pojavila, če ne boste s spremenjenimi pogoji res "zasvinjali". :)

Zakon določa:

Naročnik oglasa mora ob naročilu oglasa podati *izjavo** z naslednjimi podatki:

- firmo in sedež firme ter osebno ime odgovorne osebe, ali

- osebno ime in naslov naročnika, in

- izjavo, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v ustanovitvenem aktu oziroma vpisano v register.*

Če te izjave ni, ponudnik ne sme objaviti oglasa, zagrožena globa za kršitev pa je od 1.600 do 15.600 EUR ter od 500 do 1.500 EUR za odgovorno osebo.

Po našem mnenju zadostuje, da je izjava podana na spletu, torej na način "s klikom na ... potrjujemo, da ..."; seveda pa mora biti ponudnik v primeru dvoma oziroma obdolžitve s strani inšpekcije sposoben dokazati, da je naročnik oglasa tako izjavo res podal. Prav tako je dolžan ponudnik podatke iz izjave shraniti, ker jih je na zahtevo dolžan posredovati inšpekciji.

19:34 (ona): Kaj ti je bolj pomembno, jaz ali nogomet?

23:17 (on): Ti, seveda!