Kam kaže link na vaši spletni strani?

Tudi v tem primeru še vedno priporočamo točko 3. "Saj ste podpisali" pri nas ni vedno sprejeto z razumevanjem. Ker pogodb se itak ne bere in so presenečenja vedno mogoča. :)

1. Preverite, če ni samo dejstvo sodelovanja v pogodbi določeno kot poslovna skrivnost. Če je, potem pozabite ali pridobite pisno dovoljenje, v katere naj bo določeno "ne glede na določbe XY. člena pogodbe ..."


2. Če ni poslovna skrivnost, potem pravno gledano ni nobenih ovir za objavo.


3. Preden objavite, razmislite o poslovnih vidikih - bo naročniku to všeč ali ne? Mnogi naročniki ne želijo, da se ve, kdo dela zanje.

Izmenjajte si za začetek skenirano (podpisano) pogodbo, pa naj potem snail mail hodi, kolikor pač hodi (izrecno navedite v pogodbi, da je pogodba sklenjena, ko obe stranki prejmeta mail, ki mu je priložen sken pogodbe, podpisan s strani obeh strank).

Obvezno slovensko pravo in slovenska pristojnost, kot predlaga OvcaX. Če bo pogodba dvojezična (kar priporočamo, ker angleški prevod, tudi če ga bo delal dober prevajalec, zna izpasti sila smešno in je nevarnost, da tudi našemu sodišču ne bo jasno - ko se bo prevedlo nazaj v slovenščino - kaj je bilo dogovorjeno), obvezno določba, da v primeru neskladja slovenska verzija prevlada nad angleško.

Sicer pa glede pristojnosti: načelno se v pogajanjih z družbami iz ZDA (celo z giganti), kadar oni pripravijo pogodbo, da dogovoriti uporaba prava in sodna pristojnost kakšne resne evropske države - seveda ne Slovenije.

sivolasi:

Samo eno vprašanje.

Sem pri c/p Huševega članka, objavljenega na ST ustvaril novo, svoje avtorsko delo, J.K.?

Na sodišču z levo roko dokažem, da ne. Da je bil namen C/P-ja zgolj spodbuditi debato, pridobiti mnenja.

Še manj sem z c/p članka služil/zaslužil...

In še eno vprašanje.

Alenka Bratušek recimo zvečer po televiziji pove xy.

Po vašem (Mika pametnjak) torej naslednji dan v svojem postu/blogu ne smem napisati: A.B. je včeraj na TV povedala xy?

Moram res za dovoljenje vprašati njen kabinet?

Je kdo že kdaj vprašal kabinet predsednika za mnenje, če je taisti v časopisih, pa naj bo novinar, ali navaden državljan omenil ali citiral predsednika, tajnika, ali blagajnika?

Tu je docela nepomembno, ali so bile besede izrečene na TV, izrečene v nekem govoru, ali pa je to napisano nekje na spletu!

Pa ne počit od pameti.

Ne, niste ustvarili novega dela, ste pa reproducirali (uporabili) tuje avtorsko delo. Pridobitni ali nepridobitni namen je pri tem irelevanten. Mogoče avtor ne želi, da se njegovo delo pojavi na portalu, kot je Internetmojster (ali pač katerikoli drugi), pri čemer nas razlog za njegovo "zoprnost" ne sme zanimati. Sicer pa so, če govorimo konkretno, Slo-Techovi pogoji uporabe, ki jih je, domnevamo, sprejel tudi avtor članka, nekoliko milejši kot zakon, še vedno pa ne dopuščajo proste uporabe del, ki so objavljena pri njih. Verjetno imajo željo, da se določena vsebina prebere pri njih, ne pa na Internetmojster ali kje drugje, četudi pri tem ne gre za milijone (za kak evro od reklam pa najbrž že).

Izjave naše prve dame v večini verjetno niso avtorska dela; če pa kakšna že je, gre po našem mnenju za uradno besedilo, ki po ZASP ni avtorskopravno varovano. Poleg tega povzemanje ("je rekla, da + opis izjave") ni enako kot dobesedno navajanje/kopiranje izjave.

Vaša skrb za naše zdravje in pamet je odveč, pa vseeno hvala. :)

Ja, tako nekako. Citiranje ne sme biti izgovor za to, da - v pomanjkanju lastnih vsebin - uporabiš tuje in kao ustvariš novo, svoje avtorsko delo. Če bo cela spletna stran sestavljena iz samih "ponazoritev", tudi ne bo OK. So pa dober primer za to, kako meje niso povsem jasne ali vnaprej določljive, razni znanstveni članki, ki pogosto niso dosti več kot zbirka citatov iz del drugih avtorjev.

OK, dajmo razčistit to splošno sprejeto zablodo: navedba avtorstva, izvirne "lokacije" avtorskega dela, linka do izvirne lokacije ipd. NI dovolj! Če odmislimo izjeme (prosta uporaba, zakonite licence, obvezno kolektivno upravljanje določenih avtorskih pravic, CC licence ipd.), moramo za vsakršno uporabo dobiti dovoljenje avtorja! Ker gre sicer za kršitev avtorskih pravic. Ja, verjetno je ureditev zastarela, neprilagojena sodobnim časom šeranja in 2.0 družbi, ampak zaenkrat tako je in sodišča bodo brez posebnega premisleka prisodila odškodnino avtorju, katerega delo je bilo na nedovoljen način kopirano ali drugače uporabljeno.

Ker pa je ravno govor o fotografijah, pa v zakonskem besedilu, ki ga je citiral Vini, opozarjamo na del, ki ga Vini ni boldal, je pa pomemben: "posamičnih objavljenih del s področij fotografije". Torej lahko se kopira cela fotografija ali celo več njih, pod pogojem seveda, da tako kopiranje izpolnjuje pogoje, ki jih zakon predvideva za citiranje.

Še enkrat: z zakonom dovoljeno citiranje ne pomeni, da lahko katerokoli avtorsko delo v celoti skopiramo, če le navedemo vir oz. avtorstvo!

Tam objavljena sodba Okrajnega sodišča stališče TIRS žal postavlja na laž.

O tem smo na tem forumu že debatirali, a ne bo odveč, če ponovimo: razlaga TIRS je za ponudnike sicer odlična, a tudi zelo (pre)drzna, zato previdnost ne bo odveč (o zahtevku potrošnika za vračilo kupnine po odstopu od pogodbe na daljavo vsekakor odloča sodišče in ne TIRS!).

Sporočilo sodbe, na katero se sklicuje TIRS (ki se sicer ne nanaša neposredno na pravico do odstopa od pogodbe!), je po našem prepričanju ravno obratno: če potrošnici ni dovoljeno zaračunati uporabe kupljenega in nato vrnjenega računalnika, potem ji je še toliko manj mogoče odrekati pravico do odstopa od pogodbe, ker je kupljeni računalnik uporabljala.*

Sodišče na koncu sicer pripre vrata, ko pravi: "Vendar te določbe ne nasprotujejo temu, da se potrošniku naloži plačilo nadomestila za uporabo blaga, če ga je uporabljal na način, ki ni združljiv z načeli civilnega prava, kot sta dobra vera ali neupravičena obogatitev – če se s tem ne posega v namen navedene direktive in zlasti ne v funkcionalnost in učinkovitost pravice do odstopa, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče." Če bi torej nekdo s kupljenim proizvodom ustvarjal nek donos, bi se mu lahko naložilo, da plača neko nadomestilo za uporabo v času do vračila, če bi seveda taka določba bila uzakonjena - pri nas zaenkrat ni. Še vedno pa to ne pomeni, da od pogodbe ne bi smel odstopiti.

Pravzaprav nas intelektualne piruete TIRSovih ljudi vedno znova presenečajo ... :)

• Naj ne moti, da je potrošnica računalnik uporabljala več mesecev. Šlo je za posledico napake prodajalca pri obvestilu glede pravice o odstopu; nič drugače ne bi bilo, če bi odstopila po npr. 14 dneh. Sodišče v njeno korist ni presodilo zaradi napake prodajalca, pač pa zaradi določb Direktive o pravici do odstopa, ki zaračunavanje kakršnihkoli nadomestil prepovedujejo.

Par hitrih dobronamernih sugestij:

- koristno bi bilo, da se pogodba sklicuje na ponudbo, zato, da se točno ve, kaj je predmet pogodbe (katera spletna stran, katere aplikacije) in da ne pride do dvomov ali sporov glede tega vprašanja;

- uporaba spletne strani le za namene, za katere je spletna stran izdelana - dobro bi bilo vsaj minimalno opredeliti, kaj so ti nameni, sicer si vsaka stranka te namene lahko razlaga zelo po svoje in drugače kot sopogodbenik.

- v 31. členu svetujemo, da cena vzdrževanja ni naspremenljiva oz. da sprememba ni odvisna od soglasja uporabnika (ki ga lahko tudi ne da); če se bodo dodajale nove aplikacije, je verjetno logično, da se cena lahko poviša; lahko bi zadevo vezali na cenik ali vzpostavili nek drug mehanizem spreminjanja cene; tudi sicer in na splošno je koristno, da ima ponudnik možnost spremeniti ceno po principu "uoprabnik, sprejmi ali odpovej pogodbo. Ker sicer mora, če želi ceno dvigniti, bodisi skleniti aneks bodisi odpovedati obstoječo pogodbo in ponuditi v podpis novo, oboje je skrajno nepraktično;

- večkrat se navaja, da je uporabnik kakšno storitev dolžan plačati posebej; tudi tu bi bilo dobro vezati na cenik (če obstaja) kot prilogo pogodbe ali kot link, da ne bi prihajalo do dvomov/sporov glede cene neke (dodatne) storitve;

- dodati klavzule glede pogodbene obdelave osebnih podatkov, kadar se preko spletne strani oz. aplikacij zbirajo osebni podatki (za uporabnika so take klavzule obvezne, ker je sicer lahko oglobljen);

- dodati določbe o pravicah ponudnika v primeru varnostnih incidentov, npr. namestitve zlonamerne kode na strani - mnogi uporabniki to jemljeno zelo ležerno, s čimer pa lahko ponudnika spravijo v neprijeten položaj;

- dodati določbe o uporabi prava, kadar/če se pogodba sklepa s tujimi subjekti;

Toliko res na hitro.