OvcaX:

1.

Nikoli ne naredi nič na strani v kolikor so jo predal in prenesel na njihov strežnik.

Lahko te tožijo zaradi poslovne škode.

2.

Če nimaš zavrnjenega računa lahko pošlješ v izvršbo.

3.

Kot so rekli vsi. Avans.

Mi imamo pravilo 30/30/40

Torej 30 ob pogodbi, 30 ob potrditvi grafične predloge ali beta verzije / 40 8 dni po poteku.

V CMS (in to je v pogodbi) je tudi licenčni strežnik, ki 30 dni po valuti računa izklopi dostop

Tudi če je račun zavrnjen, to ni ovira za izvršbo! (Resno podjetje bo zavrnitev računa seveda preučilo. Če so navedbe utemeljene, pa kljub temu vloži predlog za izvršbo, tvega, da jih bo dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ponovil in dokazal, da terjatev ne obstaja, da je znesek previsok itd.). Dolžnik lahko račun 100 krat zavrne, a mora potem enake razloge kot v zavrnitvi uveljavljati tudi v ugovoru (ki ga mora najprej sploh vložiti - mnoga podjetja ga ne); če jih ne, se sodišče na zavrnitev računa požvižga.

Tudi če predhodno ni bil poslan opomin, to ni ovira za izvršbo! Dovolj je zapadla faktura. Pika.

8 dni po zapadlosti pa prvi opomin pa drugi opomin pa priporočeno s povratnico pa ... so računovodske pravljice za nepoučene upnike.

OvcaX:

Samomor je kriminalno dejanje (Anglija)

Tale ni toliko čuden kot se ti zdi.

Mislim, da je tudi pri nas in omogoča to, da človeka spravijo v ustanovo.

Ni kriminalno dejanje. Lahko pa te seveda spravijo v ustanovo, pod diagnozo, da ogrožaš svoje življenje. Ni torej kazniv, te pa država mora odvrniti od njega. Pomoč pri samomoru pa je kazniva.

Vini:

maatej, govoriš o ZPDZC, člen 6.? Ali moram res preverjati vse oglase, če so v skladu z zakonom? JK Group, kaj pravite? :)

To je razlaga inšpektorjev, ja. Zanje je vsak portal oz. ponudnik "oglaševalska organizacija". Narobe in v nasprotju z jasno določbo ZEPT pa tudi načeli EU glede neodgovornosti ponudnikov. Ampak inšpektorji so pač "carji".

Točno tako. Spletna prodaja = znanstvena fantastika. Oziroma inšpektorji zakon o elektronskem poslovanju na trgu veselo ignorirajo, ker imajo svoje področne zakone, npr. ZPDZC, in ti so za njih vredni več kot ustava in evropske direktive skupaj.

Najbolj bizaren primer, s katerim smo se srečali, je bil, ko je inšpekcija uvedla postopek proti ponudniku, ki je na lastnem(!) portalu objavil lastno(!) ponudbo, vendar v okvirčku, ki je dejansko spominjal na časopisni mali oglas. In ker pri tem "oglasu" ni objavil svojih podatkov, pač pa "zgolj" na dnu strani, so ga oglobili. Ne bi verjeli, če ne bi pisali zahteve za sodno varstvo :)

Mika:

Kaj kmalu znas dobiti inspekcijo, ce bos oglaseval neregistrirane prodajalce, ki delajo na crno. Na tebi kot mediju je, da poskrbis, da se na portalu ne oglasuje delo na crno.

Da ne napišemo celega romana na to temo: ponudnik gostovanja (spletni portal) ni dolžan aktivno nadzirati vsebine, ki jo na portalu objavijo drugi (jasno, da je zadeve potrebno tehnično zapeljati tako, da jo tudi dejansko objavijo drugi, ne ponudnik). Jo je pa dolžan umakniti, ko je opozorjen na protipravnost. Kar seveda ni ovira za TIRS, da ne bi poskušal kar iz prve oglobiti (tudi ali izključno) ponudnika gostovanja. V takem primeru se je seveda potrebno obrniti na sodišče in zahtevati sodno varstvo. TIRS, delovna inšpekcija in podobni bodo Sloveniji počasi a zanesljivo nakopali tožbo pred sodiščem EU zaradi neupoštevanja evropske zakonodaje.

Če storitve ni mogoče realizirati v navedenem terminu, ima kupec pravico do vračila denarja pa tudi do povračila škode, ki jo je imel (katere obstoja in višine sicer ne bo nujno zelo lahko dokazati), ker pogodba ni bila izpolnjena. Menimo, da se odgovornosti ni mogoče rešiti s tem, da se termin, v katerem je mogoče izkoristiti ponudbo, podaljša oz. da kupec (ki je zadevo kupil po prvotnih pogojih, torej z mislijo na prvotni termin) ni dolžan sprejeti ponujenega podaljšanja.

Odgovor na vprašanje, kdo je zavezanec za vračilo, ponudnik storitve ali upravitelj spletnega mesta, pa je odvisen od odgovora na vprašanje, s kom je bila sklenjena pogodba. Odgovor se največkrat skriva v splošnih pogojih upravitelja spletnega mesta. Če v njih o tem ni določeno nič in če tudi iz drugih okoliščin ne izhaja, da upravitelj spletnega mesta nastopa zgolj kot zastopnik ponudnika storitve, potem je potrebno šteti, da je bila pogodba sklenjena s slednjim, ki je zato tudi zavezanec za plačilo (če je "izginil", gre lahko za kaznivo dejanje poslovne goljufije).

Kot rečeno, je to stvar predvsem upnikov. Tudi stečajni upravitelj sicer lahko vloži izpodbojne tožbe zoper posle, s katerimi je d.o.o. razpolagala v korist svojega družbenika (zdaj s.p.-ja), ampak ni nujno, da je do takih poslov sploh prišlo. Pogosto je situacija taka, da se obstoječe stranke le obvesti, da jim bo vnaprej račune izdajalo novo podjetje oziroma s.p. in je to to.

@OvcaX: stečajni upravitelj NE bo težil družbeniku d.o.o. v stečaju, ki se je sedaj registriral kot s.p.. Pod določenimi pogoji ga lahko terjajo upniki (npr. spregled pravne osebnosti) oz. zahtevajo od njega odškodnino, ker ni pravočasno dokapitaliziral družbe ali predlagal stečaja. Ni pa avtomatično in ni enostavno. Dolžnik je v osnovi d.o.o., ki za dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem. Odgovornost družbenika za dolgove d.o.o. je izjema.

mikec:

vision2003:

Bom še js delil svoje izkušnje glede interneta na Hrvaškem.

Letos sem si umislili tako Bonbon kot tudi VIP sim kartico. Moje ugotovitve so, da je pokritost (sprobano na Cresu, Murterju in Zadru) in kvaliteta omrežja VIP-a za razred ali dva boljša. Bonbon je sicer fajn, ker je poceni, vendar pa je recimo signal na isti lokaciji lahko zjutraj poln 3G popoldan pa komaj EDGE (seveda v praksi glede hitrosti to pomeni 6 MBit/s vs. 300 kbit/s) - verjetno odvisno od tega koliko ljudi je obešenih na bazno postajo. Na teh 3 lokacijaih na VIP-u ni bilo razlik glede signala tekom dneva.

Tako si zdej aktiviram internet odvisno od dnevnih planov. Če imam v mislih kako resnejše delo ali pa recimo streamanje videov, si aktiviram VIP, za kakšno lagano surfanje in pregledovanje novic pa je Bonbon čisto soliden.

Jaz sem tole opazil na isti lokaciji pri obeh ponudnikih (Cres, Zaglav). Večinoma pa predvsem v apartmaju, na terasi zunaj je že boljši signal oz. predvsem konstantnejši. Ni metalo na edge pri obeh operaterjih, medtem ko v apartmaju včasih je, pa še to za precej kratek čas - do max 3 minute :)

Tudi v Vrsarju kakšen večer bonbon zelo opeša.

SlimDeluxe:

Zdravo,

neobvezen za s.p.-je gor ali dol, rad bi si naredil pravi žig in sicer okrogle oblike.

Zadeva spominja na pečat, nima pa nobene podobnosti z žigom kakšne SLO institucije (razen tega, da je okrogel).

Ve kdo, v katerem zakonu bi našel kakšen predpis, kako sme ali ne sme zadeva izgledati?

Na racunovodja.com sem našel info, da naj ne bi smel biti okrogel.

Oblika in izgled nista nikjer predpisana. Tisto o pravokotni obliki je bučka. :)