Najprej je treba pogledati, kaj določa družbena pogodba, in sicer glede izstopa, glede predkupne pravice družbenikov in glede soglasja skupščine za prodajo deleža nedružbeniku. Varianta je namreč tudi, da se delež proda tretji osebi, če ga ni pripravljen kupiti obstoječi sodružbenik. Ne vemo namreč, kakšni so odnosi med družbenikoma in ali bo sodružbenik pripravljen kupiti delež, predvsem pa, ko kakšni ceni. Ima pa @perunpro prav, ko pravi, da ni potreben cenilec, pač pa je cena stvar dogovora (res pa je, da se družbeniki, kadar se ne morejo dogovoriti glede cene, pogosto "zatečejo" k cenilcu, kar pa po naših izkušnjah ne pomeni nujno, da se potem z ocenjeno vrednostjo tudi strinjajo - niso se namreč dolžni strinjati; cenilec tu nima kakšne "uradne" veljave).
Če vse ostalo pade v vodo, je varianta dejansko izstop iz družbe, ki ga ZGD-1 izrecno predvideva za primer, ko sodružbeniki niso pripravljeni kupiti deleža, obenem pa tudi ne dajo soglasja za prodajo nedružbeniku (izven tega primera je pravica do izstopa iz družbe totalno omejena - družbena pogodba je načelno pogodba za celo življenje).
Treba pa je vedeti, da lahko izstopajoči družbenik šele v treh letih zahteva izplačilo tržne vrednoti svojega deleža ob izstopu + obresti kot za vpogledne denarne vloge - ergo mizerija.
Prodaja deleža je torej praviloma boljša možnost, vendar pa morajo biti zanjo izpolnjeni pogoji, predvsem je treba najti kupca, ki je pripravljen dati, kolikor želimo. Absolutno pa ne obstaja dolžnost sodružbenikov, da kupijo delež od nekoga, ki se je naveličal ali ugotovil, da to ni to in da sodružbeniki niso osebe, za kakršne jih je imel. Zato je eno iti na točko vem in podpisati njihovo šimel pogodbo, nekaj drugega pa najprej dobro premisliti zadevo, potem pa jo tudi pravno urediti tako, da ne že čez nekaj mesecev bolela glava.