JK Law

Statistika

Pridružen/a:
13 avg 2009, 13:36
Zadnjič aktiven:
21 jan 2026, 17:55
Prispevki:
Teme:
1 | Vse teme
778
2
4
všeč(3) ni všeč(0) spam(0)
#11

twosocks:




JK:

Treba pa je vedeti, da lahko izstopajoči družbenik šele v treh letih zahteva izplačilo tržne vrednoti svojega deleža ob izstopu + obresti kot za vpogledne denarne vloge - ergo mizerija.




Ali to pomeni, da če družebniki ne odkupijo in nekdo drug ne kupi, potem šele v treh letih lahko zahtevaš ali kdaj pride to v poštev?




Če družbeniki ne kupijo in skupščina ne da soglasja za prodajo tretji osebi. Če skupščina da soglasje, pa družbenik ne najde kupca, potem je vprašanje, ali sploh obstaja možnost izstopa - treba je pogledati, kaj določa družbena pogodba.


všeč(0) ni všeč(0) spam(0)
#7

Seveda. Le davek utegne biti tisti, ki ju bo od te namere odvrnil. Če namreč nista v bližnjem razmerju, so davčne stopnje prav oderuške - glej točko c) 8. člena ZDDD.


všeč(0) ni všeč(0) spam(0)
#5

Najprej je treba pogledati, kaj določa družbena pogodba, in sicer glede izstopa, glede predkupne pravice družbenikov in glede soglasja skupščine za prodajo deleža nedružbeniku. Varianta je namreč tudi, da se delež proda tretji osebi, če ga ni pripravljen kupiti obstoječi sodružbenik. Ne vemo namreč, kakšni so odnosi med družbenikoma in ali bo sodružbenik pripravljen kupiti delež, predvsem pa, ko kakšni ceni. Ima pa @perunpro prav, ko pravi, da ni potreben cenilec, pač pa je cena stvar dogovora (res pa je, da se družbeniki, kadar se ne morejo dogovoriti glede cene, pogosto "zatečejo" k cenilcu, kar pa po naših izkušnjah ne pomeni nujno, da se potem z ocenjeno vrednostjo tudi strinjajo - niso se namreč dolžni strinjati; cenilec tu nima kakšne "uradne" veljave).



Če vse ostalo pade v vodo, je varianta dejansko izstop iz družbe, ki ga ZGD-1 izrecno predvideva za primer, ko sodružbeniki niso pripravljeni kupiti deleža, obenem pa tudi ne dajo soglasja za prodajo nedružbeniku (izven tega primera je pravica do izstopa iz družbe totalno omejena - družbena pogodba je načelno pogodba za celo življenje).



Treba pa je vedeti, da lahko izstopajoči družbenik šele v treh letih zahteva izplačilo tržne vrednoti svojega deleža ob izstopu + obresti kot za vpogledne denarne vloge - ergo mizerija.



Prodaja deleža je torej praviloma boljša možnost, vendar pa morajo biti zanjo izpolnjeni pogoji, predvsem je treba najti kupca, ki je pripravljen dati, kolikor želimo. Absolutno pa ne obstaja dolžnost sodružbenikov, da kupijo delež od nekoga, ki se je naveličal ali ugotovil, da to ni to in da sodružbeniki niso osebe, za kakršne jih je imel. Zato je eno iti na točko vem in podpisati njihovo šimel pogodbo, nekaj drugega pa najprej dobro premisliti zadevo, potem pa jo tudi pravno urediti tako, da ne že čez nekaj mesecev bolela glava.


všeč(8) ni všeč(0) spam(0)
#131

Btw., ko človek pogleda https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/cms/file.cms?url=//d/d/workspace/SpacesStore/54065b69-213e-4a5c-8dcd-cc64d7248cb7/navodilae-sodstvokvalver1.pdf?guest=true - in dovolj je pogled na število strani - je jasno, da je nekdo spet pobasal denar in nategnil državo, za povrh pa tokrat še EU.



Uporabniška izkušnja - zadnja briga državnih e-birokratov!


všeč(2) ni všeč(0) spam(0)
#130

Res je, novi sistem so muke Isusove. Varni elektronski predal, komu na čast, če pa se - SURPRISE! - odločbe še vedno vročajo na papirju!?!



Poleg Pošte je samo še en ponudnik, in to je vep.si.



Ja, boli. Zelo.


všeč(2) ni všeč(0) spam(0)
#20

Balonar:

Jk Group kaj pa se zgodi, če je s.p. šel v osebni stečaj in sem zamudil narok prijave terjatve? Lahko čez XY let vložim kakšno tožbo?



Hvala lepa!



Balonar:

Jk Group kaj pa se zgodi, če je s.p. šel v osebni stečaj in sem zamudil narok prijave terjatve? Lahko čez XY let vložim kakšno tožbo?



Hvala lepa!




Pravilo sicer je, da neprijavljene terjatve v stečaju prenehajo veljati. Vendar je osebni stečaj (in pri s.p. gre za osebni stečaj) IZJEMA - terjatve obstajajo še naprej, ne glede na to, ali so bile prijavljene ali ne.



VENDAR pa terjatev kljub povedanemu ugasne, če so dolžniku v stečajnem postopku odpuščene obveznosti. Odpust obveznosti ni avtomatičen, ampak gre case by case.



Malo zmedeno mogoče, ampak osebni stečaj je izjema, ker dolžnik preživi, za razliko od stečaja proti pravni osebi, kjer dolžnik "umre", preneha obstajati.


všeč(1) ni všeč(0) spam(0)
#4

Razumemo, ampak v bazi bi bili verjetno dodatni osebni podatki (osebni zato, ker bi se nanašali na določeno ali določljivo fizično osebo): pri osebi X bi bil to podatek, kateri njegov znanec je opravil nakup, pri znancu, ki bi opravil nakup, bi bilo ti podatek, da ga je napotila oseba X.



S tem seveda ni nič narobe - obdelujemo lahko (skoraj) poljubno število različnih osebnih podatkov, pod pogojem, da so pridobljeni in obdelovani zakonito. Torej na način, kot je opisan v našem prejšnjem postu.


všeč(0) ni všeč(0) spam(0)
#1

Ob domnevi (ker ne poznamo tehnične izvedbe, ugibamo), da gre za obdelavo osebnih podatkov, ki bilo potrebno od obojih, kupcev in znancev, pridobiti privolitev za obdelavo. Ki je zakonita le, če je posameznik od podaji soglasja seznanjen oziroma se ima možnost seznaniti z namenom obdelave. Povedano po domače, čim bolj natančno in pošteno je potrebno razložiti, zakaj in kako se bodo posredovani podatki uporabljali.


všeč(3) ni všeč(0) spam(0)